Jedro

Trditve revidentke, da gre za dodatne stroške, ki z Dodatkom niso povezani, niso utemeljene. Pojem podražitev iz 3. točke prvega odstavka 1. člena Dodatka se nanaša na obseg vseh del, ki jih je izvedla tožeča stranka, ter tudi na vsa povišanja cen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe prvi toženki povrniti stroške revizijskega postopka v višini 2.106,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je v delu, relevantnem za presojo revizije, prvostopenjsko sodbo spremenilo in zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 285.084,46 EUR (prej 68.317.641,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter za plačilo 539.066,93 EUR (prej 129.182.000,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in odločbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da obe odločbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki. Prva toženka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Pred sodiščem prve stopnje se je postopek končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D), zato se na podlagi drugega odstavka njegovega 130. člena postopek nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kakršen je veljal pred uveljavitvijo novele ZPP-D. 6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhajajo naslednja relevantna dejstva: Pravdni stranki sta na podlagi javnega razpisa 14. 11. 1996 sklenili gradbeno pogodbo št. 2 (… v nadaljevanju pogodba), prva toženka kot investitor, druga toženka kot pooblaščeni naročnik in tožeča stranka kot izvajalec. Tožeča stranka se je zavezala izvesti celoten projektni in izvajalski inženiring za objekt K..

Pogodba je bila sklenjena s klavzulo „ključ v roke“. Pravdni stranki sta izključili možnost povečanja cene zaradi nepredvidenih, presežnih in manjkajočih del, pogodbena cena je vsebovala tudi vse podražitve.

Pogodbeni rok za izvedbo del je bil 14 mesecev. Gradnja je trajala 71,5 mesecev zaradi okoliščin na strani tožene stranke.

Pravdni stranki sta za vsako gradbeno fazo podpisali nov dodatek k pogodbi, s katerim sta določili ceno za posamezno gradbeno fazo. Z Dodatkom št. 5 sta pravdni stranki določili novo ceno za dela in pri tem upoštevali spremenjene okoliščine in kasneje izvedena dela, do katerih je prišlo brez krivde tožeče stranke.

Tožeča stranka je zahtevala plačilo stroškov, ki so ji nastali, ker je gradnja objekta trajala bistveno dlje, kot je bilo dogovorjeno.

7. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da se je tožeča stranka z Dodatkom št. 5 zavezala, da podražitev in dodatnih stroškov, povezanih s podaljšanjem roka za izvedbo gradnje, ne bo več uveljavljala, zato je tožbeni zahtevek v tem delu pravnomočno zavrnilo.

8. Z Dodatkom št. 5 sta pravdni stranki opredelili pogodbeno vrednost za gradbene faze od 1 do 6 in določili nov rok za izvedbo 6. gradbene faze. Tožeča stranka v reviziji navaja, da se je z Dodatkom št. 5 sicer zavezala, da ne bo več uveljavljala stroškov iz naslova podražitve, vendar se zahtevek, ki ga je sodišče druge stopnje zavrnilo, nanaša na uveljavljanje dodatnih stroškov in ne na podražitve. Pri tem zahteva plačilo stroškov za pripravo zemljišča (stroški v zvezi z mehanizacijo, varnostjo gradbišča, inštalacijo in pomožnimi objekti), za financiranje gradnje, ker tožena stranka ni izplačala avansa, za zaposlene delavce in s tem povezani izgubljeni dobiček, ker v času trajanja sporne gradnje delavci niso mogli delati drugje, ter stroške za pridobitev gradbenih dovoljenj in tehničnih pregledov.

9. Trditve revidentke, da gre za dodatne stroške, ki z Dodatkom št. 5 niso povezani, niso utemeljene. V 3. točki prvega odstavka 1. člena Dodatka št. 5 sta pravdni stranki določili pogodbeno vrednost za 6. gradbeno fazo, skupaj s podražitvami, ki so povezane z gradnjo te faze, in tudi vse podražitve za opravljene gradbene faze od 1 do 5, katerih pogodbeno vrednost sta sicer opredelili s pogodbo in prejšnjimi dodatki k njej. S tem sta v pogodbeno vrednost del zajeli tako vsa dela, ki so bila potrebna za izvedbo od 1. do 6. gradbene faze, kot tudi vsa povišanja cen, do katerih je do takrat prišlo. Ne drži torej, da tožeča stranka zahteva plačilo dodatnih stroškov, ki s podražitvami in z Dodatkom št. 5 niso povezani. Pojem podražitev iz 3. točke prvega odstavka 1. člena Dodatka št. 5 se nanaša na obseg vseh del, ki jih je izvedla tožeča stranka, ter tudi na vsa povišanja cen. S tem sta v ceno, določeno z Dodatkom št. 5, zajeli tudi vse vtoževane dodatne stroške. Tožeča stranka se je uveljavljanju teh dodatnih stroškov izrecno odpovedala v primeru da pogodbeni rok s strani tožene stranke ne bo več podaljšan (četrti odstavek 4. člena Dodatka št. 5). Takrat je tožeča stranka že lahko vedela, kakšni in kolikšni stroški so ji do vključno 6. gradbene faze nastali (stroški za pripravo zemljišča, stroški za financiranje gradnje, stroški za zaposlene delavce in izgubljeni dobiček ter stroški za pridobitev gradbenih dovoljenj in tehničnih pregledov). Kot je pravilno pojasnilo pritožbeno sodišče, pa tožeča stranka ni zatrjevala, da bi ji vtoževani stroški nastali zaradi izvedbe 7. gradbene faze, torej v povezavi z gradnjo, ki je Dodatek št. 5 ne pokriva.

10. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani in prav tako ni podan razlog, na katerega mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka. Prvi toženki je dolžna povrniti 2.065,60 EUR stroškov odgovora na revizijo z 2 % materialnih stroškov v višini 41,31 EUR, skupaj 2.106,91 EUR. Stroške za obvestilo stranki ji Vrhovno sodišče ni priznalo, saj so že zajeti v nagradi za sestavo odgovora na revizijo.