Jedro

Šikana je izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom, zato je nedopustno izvrševanje pravice, če ima namen, da drugemu povzroči škodo.

Šikana je zloraba pravice na škodo drugega, zato odreditev dodatnega dela tajnici, da zaradi zmanjšanega obsega dela poleg tajniških opravil še osem ur tedensko čisti prostore pri delodajalcu, ni šikanozno ravnanje, saj je na tak način delodajalec zagotovil delavki polno zaposlitev, pri čemer je delavki ohranil celotno plačo za delovno mesto tajnice.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnice na razveljavitev sklepa v.d. direktorja tožene stranke z dne 29.2.1996 in sklepa sveta tožene stranke z dne 25.4.1996 ter odločilo, da tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo spremeni ter tožbenemu zahtevku stroškovno ugodi in odloči o pritožbenih stroških. Pritožnica se ne strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da s sklepi tožene stranke niso bile kršene tožničine pravice.

Sodišče prve stopnje ni izvedlo nikakršnih dokazov o tem, da je bil razlog za izdajo izpodbijanih sklepov zmanjšanje obsega dela na veterinarski postaji, temveč zgolj verjelo zatrjevanju predstavnice tožene stranke, da je pri toženi stranki dejansko prišlo do zmanjšanja obsega dela.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, saj tudi po oceni pritožbenega sodišča z izpodbijanimi sklepi tožena stranka ni kršila tožničinih pravic iz naslova delovnega razmerja. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je bila s sklepom tožene stranke z dne 29.2.1996 tožnica, ki je sicer dokončno razporejena na delovnem mestu tajnice v veterinarski ambulanti v X., le dodatno zadolžena, da opravlja poleg tajniških opravil še čiščenje prostorov veterinarske ambulante. Z navedenimi dodatnimi zadolžitvami je tožena stranka tožnici zagotovila polno zaposlitev, saj je zaradi prekstruktuiranja veterinarske dejavnosti po Zakonu o veterinarstvu (Ur.l. RS št. 82/94, 21/95 in 16/96), na podlagi katerega je Veterinarski zavod Slovenije prevzel del dejavnosti, postala polna zaposlitev na delih tajnice nepotrebno, saj se je obseg tajniških del zmanjšal. Čiščenje poslovnih prostorov pri toženi stranki obsega le 8 ur tedensko, kar izhaja tudi iz pogodbe o delu, na podlagi katere se je opravljalo čiščenje ambulante. Glede na navedeni obseg dela je tudi po oceni pritožbenega sodišča tožena stranka povsem pravilno ravnala, da je z dodatnimi zadolžitvami zapolnila tožničino polno zaposlitev na delih in nalogah tajnice, pri čemer pa je tožnica ohranila celotno plačo za delovno mesto tajnice, čeprav tajniških in administrativnih del ne opravlja več poln delovni čas.

V spornem primeru tudi ni mogoče govoriti o razporeditvi delavca v smislu 17. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90), ki se uporablja kot republiški predpis, ampak za odredbo o dodelitvi del, ki sodi v pristojnost za to pooblaščene osebe, ki je dolžna zagotavljati maksimalno racionalno izvrševanje vseh del in nalog. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da pri tožencu sploh ne obstoji potreba po opravljanju del čiščenja prostorov v okviru samostojnega dela, ampak gre le za tak obseg dela, ki se lahko odreja določenim delavcem v okviru obstoječih delovnih mest. Zato gre v konkretnem primeru za odreditev del in nalog in ne za razporeditev in je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožničin zahtevek na razveljavitev izpodbijanih sklepov.

Po zaključku pritožbenega sodišča pa v spornem primeru tudi ne gre za šikanozno ravnanje tožene stranke do tožnice. Šikana je izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom. Izvrševanje pravice je nedopustno, če ima namen, da drugemu povzroči škodo. Šikana je zloraba pravice na škodo drugega, kar pa v danem primeru ni podano in je ugovor tožnice o šikani neutemeljen.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (368. člen ZPP).