Jedro

Ker je tožnica ob sklenitvi darilne pogodbe zadržala brezplačno osebno služnostno pravico stanovanja, kakor tudi pravico prostega prehoda po vseh podarjenih nepremičninah, ko bo hiša adaptirana, bi ji moral upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja po 37.a členu ZGO dati možnost, da se kot služnostna upravičenka izjavi o sami rekonstrukciji stanovanjske hiše.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1210/98-10 z dne 22.3.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 5/97-ZUS) odločilo, da se tožničini tožbi ugodi in se odločba tožene stranke z dne 26.6.1998, odpravi in se ji zadeva vrne v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote K. z dne 26.9.1997, s katero je bilo investitorjema T.R. in D.R. (v nadaljevanju prizadeti stranki) izdano gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše, zgrajene pred letom 1967, na zemljišču parc. št. 123, k.o. Š., po projektu št. 12/97, ki ga je izdelal "B." I.R. s.p., ter pod pogoji, navedenimi v gradbenem dovoljenju.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je utemeljen tožničin tožbeni ugovor, da bi moral upravni organ prve stopnje, preden je izdal gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše, dati tožnici, ki ima na navedeni hiši izgovorjeno služnostno pravico stanovanja, možnost, da se izjavi o predlagani rekonstrukciji objekta. Upravna organa obeh stopenj sta z vročitvijo svojih odločb tožnici kot služnostni upravičenki priznala položaj stranke v predmetnem postopku. S tem, ko je prvostopenjski upravni organ tožnici priznal položaj stranke v postopku, bi ji moral dati tudi možnost, da se izjavi o sami rekonstrukciji stanovanjske hiše. Iz upravnih spisov pa ne izhaja, da bi prvostopenjski organ tožnico zaslišal o predlagani gradnji in ji s tem dal možnost, da brani svoje interese služnostne upravičenke. Po presoji sodišča prve stopnje so bila zato v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja bistveno kršena pravila postopka (3. točka 3. odstavka 25. člena ZUS).

Prizadeti stranki vlagata pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi bistvene kršitve določb upravnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da se pritožbi ugodi, odločitev sodišča prve stopnje pa spremeni tako, da se zavrne tožba tožnice. Navajata, da se z odločitvijo sodišča ne strinjata. V sporno nepremičnino sta vložila znatna sredstva in so sedaj nepremičnine zaradi investicij bistveno več vredne. Tožnica je nepremičnine podarila hčerki M.C., ta pa je z darilno pogodbo nato prenesla te nepremičnine na sina in snaho (prizadeti stranki). Torej gre za dva prenosa lastnine in za dve darilni pogodbi. Interes tožnice pa dejansko ni njen interes. Ob tem, ko sta prizadeti stranki gradili z dovoljenjem bivše lastnice in je tudi njej v tej hiši zagotovljeno bivanje še v večjem obsegu, kot izhaja iz njihovega medsebojnega sporazuma, kot tudi legalno z ustreznim upravnim dovoljenjem, je tako nastala nevzdržna situacija. Dovoljenje o investiranju naj bi bilo sedaj sporno, ob tem da samo investicije zagotavljajo zagotovitev prebivanja in življenjske pogoje tožnici, ki je prvotno želela bivati v tej hiši. Zato sta prizadeti stranki pohiteli z adaptacijo, da bi tudi njej zagotovili življenjske pogoje. Tožnica je vložila tožbo v svojo škodo in zoper svojo dejansko voljo ter svoj interes. Z izpodbijano sodbo pa je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno.

Tožnica in tožena stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po 49. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) je stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka.

V obravnavani zadevi, kot izhaja iz predloženih spisov, si je tožnica ob sklenitvi darilne pogodbe z dne 4.2.1999 zadržala brezplačno osebno služnostno pravico stanovanja, kakor tudi pravico prostega prehoda po vseh podarjenih nepremičninah oziroma svojo sobo z uporabo WC-ja in kopalnice in hrano pri skupni mizi, ko bo hiša adaptirana. Zato bi tudi po presoji pritožbenega sodišča moral v obravnavani zadevi upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja po 37.a členu Zakona o graditvi objektov (Ur. l. SRS, št. 34/84 in drugi, ZGO) dati tožnici možnost, da se kot služnostna upravičenka izjavi o sami rekonstrukciji stanovanjske hiše. V upravnem postopku sta bili tožnici sicer vročeni odločbi organa prve in druge stopnje, vendar v postopku pred organom prve stopnje ni bila zaslišana. Ker pa ji ta možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, ni bila dana, na kar je utemeljeno opozarjala že v upravnem postopku, je bila podana bistvena kršitev določb postopka po 3. točki 3. odstavka 25. člena ZUS. To pa je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Pritožbeni ugovori o investicijah in o prenosu lastninske pravice na spornih nepremičninah na prizadeti stranki pa ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča, saj iz predloženih spisov ni razvidno, da je služnostna pravica tožnice na spornem objektu prenehala, oziroma da ni izkazan njen pravni interes za udeležbo v postopku.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo prizadetih strank kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.