Jedro

Glede na to, da se je izvršitelj s spisom seznanil in ga vpisal v evidenco, je upravičen do plačila za opravljeno delo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 25.10.2000 s sklepom odločilo, da mora izvršitelj B. J. v roku 8 dni upniku vrniti nakazani predujem v znesku 18.612,00 SIT.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil izvršitelj. Navedel je, da je 28.08.2000 prejel odredbo sodišča za opravo dejanj izvršbe. Na podlagi navedene odredbe je zadevo vpisal v evidenco. 12.09.2000 je prejel sklep, s katerim je sodišče sklep o izvršbi opr. št. Ig 1996/00192 v celoti razveljavilo in izvršbo ustavilo. Zato je v skladu s 56. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja sodišču poslal poročilo, v katerem je specificiral strošek 25 točk oz. 1.000,00 SIT za seznanitev s spisom in vpisom spisa v evidenco. Ne drži navedba sodišča prve stopnje, da ni dobil odredbe za začetek dela. Predlagal je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in mu prizna stroške v višini 1.000,00 SIT.

Pritožba ni utemeljena.

Izvršitelj je v pritožbi pravilno opozoril na napačno ugotovitev sodišča prve stopnje, da mu ni bila izdana odredba, ki je podlaga za pričetek dela in mu zato ne gre plačilo za seznanitev s spisom in vpis spisa v evidenco. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je bila odredba izdana 25.08.2000 in je bila izvršitelju vročena 28.08.2000 (povratnica na list. št. 18/2). Ker se je s spisom seznanil in ga vnesel v evidenco, kakor mu to v 290. členu nalaga Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), izvršitelju pripada plačilo za opravljeno delo. Zato bi mu sodišče prve stopnje moralo priznati priglašene stroške po 1. alinei tar. št. 11 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik).

Vendar sodišče prve stopnje pri odločitvi o tem, kolikšen znesek predujma je izvršitelj dolžan vrniti upniku, ni upoštevalo prenakazila v znesku 2.388,00 SIT. S sklepom z dne 10.08.2000 je bilo namreč odločeno, da se 18.10.1996 založen predujem v znesku 2.388,00 SIT prenakaže na izvršiteljev žiro račun (2. točka izreka sklepa z dne 10.08.2000). Tako je bil na izvršiteljev žiro račun plačan predujem v skupni višini 21.000,00 SIT (18.612,00 SIT + 2.388,00 SIT). Ker sodišče prve stopnje pri odločitvi o vračilu predujma prenakazila ni upoštevalo, je del založenega predujma v višini 2.388,00 SIT ostal na računu izvršitelja. Glede na to, da navedeni znesek zadostuje za plačilo po 1. alinei tar. št. 11 Pravilnika, sodišče druge stopnje v odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere je poleg pravilne uporabe materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.