Jedro

Revizijska vrednost spora v tej zadevi ni enaka vrednosti spornega predmeta iz tožbe. Tožnica je med postopkom na prvi stopnji tožbeni zahtevek delno umaknila in vztrajala le pri neveljavnosti te vknjižbe za idealni delež 2/10. To pomeni, da znaša revizijska vrednost spora le 2/10 vrednosti iz tožbe, kar pa ne presega revizijskega prava 2.000 EUR za dovoljenost revizije.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice na sporni nepremičnini na toženkino ime na podlagi notarskega zapisa s 13. 3. 2003 do idealnega deleža 2/10 neveljavna in zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov, pri čemer naj bi se dovolila vknjižba lastninske pravice do 2/10 na tožničino ime. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2. Tožnica v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije zoper drugostopenjsko sodbo uveljavlja več razlogov, opredeljuje konkretna pravna vprašanja in zatrjuje, da izpodbijana odločitev odstopa od sodne prakse višjih in vrhovnega sodišča. 3. Predlog ni dovoljen.

4. Po spremenjeni ureditvi revizije kot izrednega pravnega sredstva proti pravnomočni drugostopenjski sodbi lahko stranka vloži revizijo, če revizijska vrednost spora presega 40.000 EUR ali če je bila revizija predhodno dopuščena. Vrhovno sodišče lahko revizijo v civilnem sporu dopusti le, če vrednost revizijsko izpodbijanega dela presega 2.000 EUR (drugi, tretji in četrti odstavek noveliranega 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

5. Tožnica je s tožbo najprej zahtevala, da se ugotovi neveljavnost sporne vknjižbe v celoti ter vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov. V tožbi je vrednost spornega predmeta označila z 2,000.100 SIT, kar sedaj pomeni 8.346,27 EUR. Ker je toženka taki oceni ugovarjala, je prvostopenjsko sodišče s sklepom s 27. 2. 2009 vrednost spornega predmeta določilo samo, in sicer v enakem znesku kot tožnica v tožbi. Toženkino pritožbo proti temu sklepu je pritožbeno sodišče zavrnilo z isto odločbo, s katero je odločilo o pritožbi proti sodbi. Zato v tej zadevi velja, da znaša vrednost spornega premeta iz tožbe 8.346,27 EUR. Vendar to ni revizijska vrednost spornega predmeta. Tožnica je namreč med postopkom na prvi stopnji tožbeni zahtevek delno umaknila in vztrajala pri neveljavnosti vknjižbe za idealni delež 2/10. To tudi ustreza višini njenega deleža, kot je bil ugotovljen v drugi pravdi. Zato je prvostopenjsko sodišče v tej zadevi izreku pod II svoje odločbe v umaknjenem delu ustavilo postopek. To pomeni, da znaša revizijska vrednost spora le 2/10 v tožbi označene vrednosti spornega predmeta, torej 1.669,25 EUR (primerjaj pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z 12. 12. 2002). Navedeni znesek ne presega mejnega zneska 2.000 EUR, ki je v četrtem odstavku 367. člena ZPP določen kot pogoj, da se revizija sploh lahko dopusti.

6. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo tožničin nedovoljen predlog skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški.