Jedro

V izvršilnem postopku, ki poteka na podlagi izvršilnega naslova, obnova postopka ni dopustna. Na to jasno kaže vsebina prvega odstavka 63. člena ZIZ: "Dolžnik lahko proti tistemu delu sklepa o izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo, naj poravna terjatev, zahteva obnovo postopka po določbah ZPP". Ker je le v sklepu o izvršbi, ki temelji na verodostojni listini dolžniku naložena obveznost poravnave terjatve (pri sklepu o izvršbi, ki temelji na izvršilnem naslovu kot je predmetni tega ni, saj je naložitev izpolnitve obveznosti in rok izpolnitve določen že v izvršilnem naslovu), je torej obnova postopka dopustna le zoper sklep o izvršbi, ki temelji na verodostojni listini.

Dejstvo nastanka škode zaradi oprave izvršbe s prodajo nepremičnine ne predstavlja pravno relevantne škode.

Navedbe o spremembi vrednosti nepremičnine po dnevu cenitve namreč ne morejo biti razlog za ponovno cenitev oziroma dvom v verodostojnost že opravljene cenitve. V kolikor se vrednost nepremičnine po opravljeni cenitvi precej spremeni imajo namreč stranke možnost spremembo vrednosti uveljavljati najpozneje osem dni pred prodajnim narokom le pod pogojem, da predlogu za ponovno cenitev predložijo mnenje sodnega cenilca o novi tržni vrednosti nepremičnine.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 21.05.2007 in z dne 07.05.2008.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom opr. št. z dne ... je sodišče prve stopnje zavrglo predlog stranskega intervenienta za obnovo postopka ter zavrnilo predlog za odlog in ustavitev izvršilnega postopka. S sklepom opr. št. In... z dne 21.5.2007 je ugotovilo, da znaša tržna vrednost nepremičnine - 1/2 idealnega deleža nepremičnine, vpisane pod vl. št. ... k.o. ... (parc. št. 1538/1 in 1538/2), 120.000,00 EUR.

Zoper oba sklepa se pravočasno in iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ pritožuje stranski intervenient. V pritožbi zoper prvo navedeni sklep navaja, da je v skladu z določbo 63. člena ZIZ tudi zoper pravnomočni sklep o izvršbi, izdanem na podlagi izvršilnega naslova dovoljena obnova postopka. Sodišče prve stopnje je tako njegov predlog neutemeljeno zavrglo. Graja tudi odločitev o zavrnitvi predloga za odlog in ustavitev izvršbe. Iz podatkov v spisu izhaja, da bodo stranski intervenient in njegovi družinski člani s prodajo nepremičnine, ki je predmet izvršbe utrpeli znatno škodo, saj bodo izgubili vsa sredstva za preživljanje. Navedeno nepremičnino namreč uporabljajo za pridobivanje prihodkov s katerimi se preživljajo. Stranski intervenient in njegova žena- prvi glede idealne 1/2 nepremičnine o kateri teče izvršilni postopek, žena pa glede druge 1/2 nepremičnine, v zvezi s katero je bil izdan sklep o odlogu izvršbe, sta tudi vložila tožbo za nedopustnost izvršbe, ki še ni pravnomočno zaključena. S tem so izkazane predpostavke za utemeljenost predloga za odlog in ustavitev izvršbe. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

V pritožbi zoper drugi navedeni sklep graja ocenjeno vrednost idealne 1/2 nepremičnine parc. št. 1538/1 in 1538/2 k.o. .... Cenitev namreč zaradi dejstva, ker si cenilec ni ogledal vseh prostorov, ne upošteva dejanske vrednosti nepremičnine v času cenitve. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih sklepov v okviru pritožbenih navedb in uradoma upoštevnih kršitev določb (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ki ni pokazal kršitev.

Pregled zadeve pokaže, da je postal sklep o izvršbi, izdan zoper dolžnico, pravnomočen. Po njegovi pravnomočnosti je (z vpisom v zemljiško knjigo) postal lastnik nepremičnine stranski intervenient (oziroma glede na domnevo o skupnem premoženju zakoncev, tudi njegova žena). Tekom izvršilnega postopka si je slednji večkrat prizadeval za odlog izvršbe, predlog za odlog je podala tudi njegova žena. Predlogu slednje je sodišče prve stopnje ugodilo, medtem ko je predlog stranskega intervenienta zavrnilo in se sedaj izvršilni postopek vodi le glede idealne 1/2 nepremičnine. Dne 21.08.2006 je stranski intervenient podal predlog za obnovo postopka, dne 22.08.2006 pa vnovič predlog za odlog izvršbe in predlog za ustavitev izvršbe. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrglo, predloga za odlog in ustavitev izvršbe pa zavrnilo. Takšna odločitev je tako v dejanskem kakor tudi v materialnopravnem oziru pravilna in ni obremenjena s procesnimi kršitvami.

Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da v izvršilnem postopku, ki poteka na podlagi izvršilnega naslova, obnova postopka ni dopustna. Na to jasno kaže vsebina prvega odstavka 63. člena ZIZ: "Dolžnik lahko proti tistemu delu sklepa o izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo, naj poravna terjatev, zahteva obnovo postopka po določbah ZPP". Ker je le v sklepu o izvršbi, ki temelji na verodostojni listini dolžniku naložena obveznost poravnave terjatve (pri sklepu o izvršbi, ki temelji na izvršilnem naslovu kot je predmetni tega ni, saj je naložitev izpolnitve obveznosti in rok izpolnitve določen že v izvršilnem naslovu), je torej obnova postopka dopustna le zoper sklep o izvršbi, ki temelji na verodostojni listini. V predmetni zadevi sklep o izvršbi temelji na izvršilnem naslovu, zato obnova postopka ni dopustna, kot je pravilno odločilo že sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe, v katerih stranski intervenient graja zavrženje predloga za obnovo postopka so tako neutemeljene in jih je treba zavrniti.

Enako velja tudi za pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločitev o zavrnitvi predloga za odlog in ustavitev izvršbe. Kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, namreč stranski intervenient ni izkazal razlogov za odlog izvršbe, primeroma navedenih v 71. členu ZIZ. V predlogu za odlog izvršbe je navedel le: da je že podan odlog izvršbe na idealni 1/2 nepremičnine zaradi pravde o nedopustnosti izvršbe, ki poteka med njegovo ženo in upnikom, da je podal predlog za obnovo postopka zoper sklep o izvršbi, da je vložil tožbo za nedopustnost izvršbe ter da bi s prodajo sporne 1/2 nepremičnine, ki se uporablja kot parkirišče gostinskega lokala, v katerem sta oba z ženo zaposlena in s katerim pridobivata dohodek, bilo ogroženo preživljanje njegove družine. Takšne navedbe ne izpolnjujejo pogojev za odlog izvršbe, določenih v 71. členu ZIZ, saj dejstvo nastanka škode zaradi oprave izvršbe s prodajo nepremičnine ne predstavlja pravno relevantne škode. Ob upoštevanju dejstva, da vse navedbe podane po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in dejstva, da je pritožnik lastninsko pravico na nepremičnini pridobil potem, ko je bila na njej že ustanovljena zastavna pravica, ki se sedaj v izvršilnem postopku uveljavlja, ne omogočajo niti uporabe določb o omejitvi ali ustavitvi izvršbe v smislu 80. člena ZIZ oziroma 76. člena ZIZ. Pritožbene navedbe, podane zoper odločitev o odlogu oziroma ustavitvi izvršbe so tako neutemeljene, zato je ob ugotovljeni neutemeljenosti pritožbenih navedb, podanih zoper odločitev o predlogu za obnovo postopka bilo treba sklep z dne 21.05.2007 potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Neutemeljena je tudi pritožbena graja odločitve o vrednosti nepremičnine. Pregled zadeve v tej zvezi pokaže, da je stranski intervenient večkrat onemogočil opravo cenitve. Tako je izvedenec A.K. cenitev prvič uspešno opravil po ogledu in izmeri nepremičnine dne 16.7.2007, ki je bila opravljena v navzočnosti žene stranskega intervenienta. Vrednost nepremičnine parc. št. 1538/1 in 1538/2 pripisanih vl. št. ... k.o ... je ocenil na 240.000,00 EUR, oziroma njene idealne 1/2, ki je predmet sedanje izvršbe, na 120.000,00 EUR. Na cenitev je stranski intervenient podal pripombe, iz katerih izhaja, da naj bi se vrednost nepremičnine po dnevu cenitve zaradi vlaganj v nepremičnino povečala. Sodišče prve stopnje je take pripombe utemeljeno zavrnilo kot neutemeljene in tudi pravilno zaključilo, da vrednost nepremičnine znaša 120.000,00 EUR. Navedbe o spremembi vrednosti nepremičnine po dnevu cenitve namreč ne morejo biti razlog za ponovno cenitev oziroma dvom v verodostojnost že opravljene cenitve. V kolikor se vrednost nepremičnine po opravljeni cenitvi precej spremeni imajo namreč stranke možnost spremembo vrednosti uveljavljati najpozneje osem dni pred prodajnim narokom le pod pogojem, da predlogu za ponovno cenitev predložijo mnenje sodnega cenilca o novi tržni vrednosti nepremičnine. Ker slednjega pritožnik pripombam k cenitvi, ki se nanašajo na povečanje vrednosti po dnevu cenitve ni priložil, njegova zavzemanja ne morejo biti uspešna. Pritožbene navedbe, iz katerih v nasprotju s pripombami na cenitev izhaja, da naj bi bila vrednost nepremičnine večja že ob sami cenitvi, predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto v smislu določbe prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, saj pritožnik ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljaviti na prvi stopnji odločanja. Tudi v primeru pravočasnosti pa bi bile te navedbe spričo dejstva, da je cenilec opravil ogled nepremičnine ob prisotnosti pritožnikove žene in si je lahko ogledal celotno nepremičnino (pritožnik trdi, da si ni, kar pa demantira zapis na 4. strani cenitve nepremičnine - list. št. 192), neutemeljene. Tudi pritožbo zoper sklep o ugotovitvi vrednosti idealne 1/2 nepremičnine parc. št. 1538/1 in 1538/2 k.o. ... je tako treba zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).