Jedro

Zaradi izrecne zakonske možnosti vložitve predloga za nepravo obnovo zoper dokončno odločbo je tudi po presoji revizijskega sodišča določba 183. člena ZPIZ-2 pravna podlaga za odločanje, če pri odmeri pokojnine niso bili upoštevani vsi prejemki, ki se na podlagi zakona upoštevajo pri oblikovanju pokojninske osnove.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo II. in III. točko izreka odločbe št. 1049348 z dne 3. 4. 2015 ter zadevo vrnilo tožencu v novo upravno odločanje. Zaključilo je, da so podani pogoji za uporabo 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami). Ni se strinjalo s tožencem, ki je zahtevo zavrnil z razlogom, da so bili pri odmeri pokojnine upoštevani vsi sporočeni podatki, ni pa ugotavljal, ali je pri tem prišlo do napak.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje in pritožbo toženca zavrnilo. Opozorilo je na pravno naravo pravic iz obveznega zavarovanja, namen tako imenovane neprave obnove postopka ter na odločbo Ustavnega sodišča1. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da razlogi za spremembo odločbe z dne 18. 10. 2004 niso podani. Pri upokojitvi so bili upoštevani podatki o nadurnem delu v letu 1999 in 2003. Tožnik ni uveljavljal, da niso bila upoštevana plačila za nadurno delo tudi v obdobju od 1971 do 1992. Tožnik je vedel, da je opravljal nadurno delo, da so bili upoštevani podatki o nadurah za leti 1999 in 2003, da nadure za druga obdobja niso bile upoštevane, pa tega ni uveljavljal v sodnem postopku. Dokazano tudi ni, da so bile sporne nadure opravljene kot poseben delovni pogoj, kar je pogoj za upoštevanje plačila zanje v pokojninsko osnovo. Iz navedenih razlogov pri izdaji odločbe v letu 2004 ni prišlo do očitne napake, saj so bila v postopku upoštevana vsa dejstva, znana tožencu. Meni tudi, da po pravnomočnosti odločbe naknadno pridobljeni podatki ne morejo vplivati na drugačno odločitev. Za tožnikov primer ni mogoče uporabiti odločbe Ustavnega sodišča oziroma njenih učinkov, ker je bila odločitev toženca sprejeta v letu 2004. Iz navedenih razlogov je odločitev sodišča napačna in tudi v nasprotju z namenom uvedbe tega izrednega pravnega sredstva.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožniku je bila z odločbo z dne 18. 10. 2004 priznana invalidska pokojnina od 18. 8. 2004. Toženec je ob izdaji odločbe upošteval podatke, ki so mu jih sporočili delodajalci. Navedena odločitev je postala pravnomočna. Tožnik je 6. 6. 2014 predložil podatke o plačilu za nadurno delo od leta 1972 do leta 1986 in zahteval, da se upoštevajo pri oblikovanju pokojninske osnove. Organ prve stopnje je zahtevo za ponovno odmero invalidske pokojnine z odločbo št. 1049348 z dne 31. 12. 2014 zavrgel. Organ druge stopnje je z odločbo iste opravilne številke z dne 3. 4. 2015 pritožbi tožnika ugodil in izpodbijani sklep odpravil. Zavrnil pa je zahtevo za razveljavitev oziroma spremembo odločbe z dne 18. 10. 2004, ker ni prišlo do očitne pomote pri oblikovanju pokojninske osnove.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Stališče sodišča druge stopnje, da pravno podlago za odločitev v konkretnem primeru predstavlja 183. člen ZPIZ-2, je pravilno, revizijske navedbe pa neutemeljene. Ta člen določa, da lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca, uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Takšna odločba se lahko izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta. Nova odločba učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi.

10. Namen te ureditve je, da se popravijo očitne, to je zaznavne napake, tako tehnične, dejanske ali vsebinske, do katerih je prišlo pri odločitvi o pravici iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali njenem obsegu. To izredno pravno sredstvo, imenovano tudi neprava obnova, je utemeljeno v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ker je pravica odvisna od plačanih prispevkov. Zato je napačno stališče toženca, da tega pravnega sredstva ni mogoče uporabiti, ker so bili ob upokojitvi tožnika upoštevani vsi takrat sporočeni podatki. Zaradi izrecne zakonske možnosti vložitve predloga za nepravo obnovo zoper dokončno odločbo je tudi po presoji revizijskega sodišča določba 183. člena ZPIZ-2 pravna podlaga za odločanje, če pri odmeri pokojnine niso bili upoštevani vsi prejemki, ki se na podlagi zakona upoštevajo pri oblikovanju pokojninske osnove.

11. Sodišče druge stopnje je izpostavilo, da se vse nadure ne upoštevajo v pokojninsko osnovo. To je namreč odvisno od tega, ali je bilo delo preko polnega delovnega časa delo opravljeno kot posebni delovni pogoj. V primeru pozitivnega odgovora je treba plačila za delo preko polnega delovnega časa upoštevati pri oblikovanju pokojninske osnove. Dejansko stanje, ki ne upošteva vseh prejemkov, ki jih je treba upoštevati, je očitno napačno. Posledica tega je, da je dokončna odločba toženca napačna in je utemeljena obravnava po 183. členu ZPIZ-2. Na vprašanje, ali je šlo za poseben delovni pogoj, pa še ni odgovorjeno. Zato sta pravilni odločitvi sodišč nižje stopnje, da je preuranjena zavrnitev zahteve tožnika.

12. Revizija graja stališče sodišča druge stopnje o vplivu odločitve Ustavnega sodišča2 na konkretni primer. Ta odločitev se res nanaša na primere, ko je bila zahteva za ponovno odmero vložena v času veljave Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Je pa Ustavno sodišče v tej in drugih odločbah3 oblikovalo stališče, da je institut neprave obnove namenjen popravi odločitev, do katerih je prišlo zaradi zmotnih ali nepopolnih podatkov o prejemkih, ki bi morali biti upoštevani za izračun pokojninske osnove, pa niso bili. V vseh odločbah je poudarjeno, da se morajo pri odmeri pokojnine upoštevati vsi podatki, ki odražajo dejansko in pravilno stanje o plačanih prispevkih, saj sta pravica do pokojnine in njena odmera v bistvenem odvisna od plačanih prispevkov. Ker v ZPIZ-1 ni bila urejena ta možnost, je bila ugotovljena neskladnost ZPIZ-1 z Ustavo RS. ZPIZ-2 pa v 183. členu to omogoča in prav zato predstavlja pravno podlago za odločitev v konkretnem primeru.

13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Glej Up-195/13-31, U-I-67/16-20 z dne 26. 1. 2017. 2 Glej opombo 1. 3 Glej odločbe U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015, Up-215/14-12 z dne 14. 3. 2017.