Jedro

Pritožbene novote v postopku v gospodarskem postopku niso dovoljene, zato jih pritožbemno sodišče ne obravnava.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v ljubljani, opr. št. X Ig 35/95 z dne 16.1.1995 v 1. in 3. točki izreka razveljavilo in zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 1.584.567,00 SIT z zamudnimi obrestmi.

Tožeči stranki je naložilo, da mora plačati toženi stranki njene pravdne stroške.

Zoper sodbo se je 1. tožeča stranka pravočasno pritožila smiselno iz pritožbenega razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja (2. točka 1. odst. 353. člena ZPP). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na nepravilno ugotovitev, da tožena stranka ni pasivno legitimirana. Računi na podlagi katerih tožeča stranka vtožuje najemnino od tožene stranke se res ne glasijo na toženo stranko pač pa na njeno pravno prednico. To dejstvo izhaja iz sodnega registra. Pritožba opozarja, da v sporu, ki se vodi pod opr. št. II Pg 85/98 med istima strankama za najemnino za iste poslovne prostore, vendar za drugo obdobje, tožena stranka ni osporavala temelja zahtevka pač pa le višino. Ta dejstva bi moralo sodišče prve stopnje raziskati, saj jih je v postopku na prvi stopnji 1. tožeča stranka izpostavila.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo v pritožbi očitane kršitve. Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji podala ugovor pasivne legitimacije, na katerega tožeče stranke niso odgovorile, pač pa so le pavšalno vztrajale pri tožbi, ki je temeljila na računu, ki je naslovljen na M. TOZD. Glede na takšne navedbe pravdnih strank je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da iz računa, ki je naslovljen na M. TOZD ne izhaja, da bi bile tožeče stranke v poslovnem razmerju s toženo stranko. Zato je materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Pri tem dejstvo, da je tožena stranka pravna naslednica M. TOZD ne izhaja iz sodnega registra. Zato je pritožbena trditev v to smer zmotna. Sicer pa je trditve o tem, kakor tudi trditve glede spora, ki se vodi med strankama pod opr. št. II Pg 85/98 1. tožeča stranka podala prvič šele v pritožbi in drugačne pritožbene navedbe ne držijo. Le-te, zato predstavljajo nedovoljene novote (1. odst. 496.a člen ZPP), zaradi česar jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).

1. tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sam svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. člena ZPP).