Jedro

Dolžnik v ugovoru trdi, da je svojo obveznost v znesku 409.271,60 SIT poravnal s kompenzacijo dne 04.11.1999. Zatrjevano dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do delne zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, je dolžnik podkrepil tudi z dokazom. Zato je ugovor obrazložen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi za glavnico v znesku 409.271,60 SIT, zakonite zamudne obresti od zneska 409.271,60 SIT od 04.11.199 dalje do plačila ter za stroške izvršilnega postopka v znesku 13.486,67 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 01.02.2000 dalje do plačila in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 01.02.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno delno ugovarjal. Navedel je, da so bile obveznosti v znesku 409.271,60 SIT poravnane z kompenzacijo dne 04.11.1999. Sodišče prve stopnje je dolžnikov delni ugovor, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljen in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov delni ugovor obrazložen (5. odst. 62. lčena ZIZ v zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ). Dolžnik mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ). Iz ugovora je razvidno, da je dolžnik sklepu o izvršbi ugovarjal le delno. Trdil je, da je svojo obveznost v znesku 409.271,60 SIT poravnal s kompenzacijo dne 04.11.1999. Zatrjevano dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do delne zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, pa je dolžnik podkrepil tudi z dokazom (priloga B1). Zato je ugovor glede glavnice 409.271,60 SIT in posledično tudi glede zakonitih zamudnih obresti od navedenega zneska (prim. 1. odst. 277. člena Zakona o obligacijskih razmerjih), za čas od 04.11.1999 t.j. po dnevu, ko naj bi bila, glede na ugovorne trditve dolžnika, terjatev upnika poravnana s kompenzacijo, moč šteti za obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je, kot je bilo že zapisano ugovor utemeljen. Ob tem sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da ob ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče v izvršilnem postopku ne sme ocenjevati dokazov. Dokazna ocena, kadar je dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, je pridržana pristojnemu pravdnemu sodišču (2. odst. 62. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 434. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), ki bo glede na trditveno podlago in dokazne predloge strank, po izvedenem dokaznem postopku šele odločilo o utemeljenosti zahtevka na plačilo 409.271,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 04.11.1999 dalje do plačila. Glede na to, da je dolžnik s pritožbo uspel, je bilo potrebno v sorazmernem delu sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljaviti tudi glede povračila stroškov izvršilnega postopka. Dolžnik je, glede na znesek izterjevane glavnice, z ugovorom uspel v višini 409.271,60 SIT kar je 46,78 %. Zato je v enakem odstotku ugovor utemeljen tudi glede stroškov izvršilnega postopka. V izvršilnem postopku se namreč smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se nanašajo na odmero stroškov v skladu z načelom uspeha (2. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ugovor dolžnika je tako utemeljen tudi glede stroškov izvršilnega postopka v višini 13.486,67 SIT s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o odmeri (01.02.2000) dalje do plačila. Odločitev o tem, katera stranka bo dolžna nositi navedeni delež stroškov, je namreč odvisna od odločitve o utemeljenosti zahtevka. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavilo v obsegu, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, ter zadevo v enakem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju glede razveljavljenega dela sklepa o izvršbi postopati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ in zadevo v tem obsegu odstopiti pristojnemu sodišču.