U-I-102/07

29. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji 29. marca 2007

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 75/02, 16/04, 40/04 – ur. p. b.) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 157/2004 z dne 16. 11. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. In 2002/118 in In 2002/97 z dne 29. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V izvršilnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožnikov ugovor (tretjega) zoper sklep o izvršbi. Svojo odločitev je utemeljilo s sklicevanjem na drugi odstavek 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po katerem sodišče ugovor tretjega zavrne, če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje. Pritožnika je poučilo, da lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa začne pravdo za ugotovitev, da je izvršba na sporno nepremičnino nedopustna. Višje sodišče je potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pritožniku je pojasnilo, da sodišče prve stopnje glede na nasprotovanje upnikov ni moglo odločiti drugače, da pa bo imel pritožnik možnost svoje ugovore uveljavljati v pravdi, v kateri bo o njih tudi vsebinsko odločeno.

2.Zoper odločitev Višjega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. V njej zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Meni, da je obrazložitev v izpodbijani odločbi, ki se sklicuje na drugi odstavek 65. člena ZIZ, nerazumna. Poudarja, da je sporno stanovanje kupil brez bremen. Ker je po njegovem mnenju prodajalka s sklenitvijo menjalno-kupoprodajne pogodbe in z izročitvijo stanovanja v posest izgubila lastninsko pravico na njem, meni, da njeni upniki na to stanovanje ne morejo posegati. Po njegovi oceni tudi ne more biti relevantno, da v zemljiški knjigi ni bil vknjižen kot lastnik, saj vknjižba iz objektivnih razlogov ni bila mogoča.

3.Pritožnik je hkrati z ustavno pritožbo vložil še pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 65. člena ZIZ. Zakonodajalcu očita, da je s takšno določbo upnikom v izvršilnem postopku omogočil, da z golim oporekanjem dosežejo zavrnitev ugovora tretjega. Ker mu je s tem odvzet ugovor prodane in izročene stvari, ki ga ima glede na veljavno stvarnopravno ureditev, meni, da določba nedopustno posega v načelo varstva zaupanja v pravo in je zato v neskladju z 2. členom Ustave.

B. – I.

4.Drugi odstavek 65. člena ZIZ se glasi: "Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor (tretjega) zavrne."

5.Pobudnik izpodbijani določbi očita kršitev načela varstva zaupanja v pravo kot enega izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave. Po ustaljeni ustavnosodni presoji načelo varstva zaupanja v pravo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Pobudnik s svojimi pavšalnimi očitki ne izkaže, da gre v obravnavani zadevi za tak primer. Pobudnik tudi sicer zmotno meni, da mu izpodbijana določba onemogoča uveljavljati ugovore, ki mu jih zagotavlja veljavna stvarnopravna ureditev. Kljub temu, da po izpodbijani ureditvi izvršilno sodišče v primeru upnikovega nasprotovanja odloči o ugovoru, ima namreč tretji še vedno možnost, da svojo pravico uveljavlja v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu, na katerem je zatrjeval obstoj svoje pravice, ki preprečuje izvršbo (tretji odstavek 65. člena ZIZ). Izvršilno sodišče torej o obstoju zatrjevane pravice, ki preprečuje izvršbo, vsebinsko ne odloča, temveč o njej odloča pravdno sodišče v eventuelni izločitveni pravdi. Pobudnikovi očitki o posegu v načelo varstva zaupanja v pravo so zato očitno neutemeljeni.

6.Kolikor je pobudnikove očitke o posegu v njegov lastninskopravni položaj mogoče razumeti kot očitke o posegu v pravico do učinkovitega sodnega varstva pravic iz prvega odstavka 23. člena Ustave, mu je treba pojasniti, da je Ustavno sodišče položaj tretjih v izvršilnem postopku z vidika te človekove pravice že presojalo v odločbi št. U-I-110/03, Up-631/03 z dne 14. 4. 2005 (Uradni list RS, št. 46/05 in OdlUS XIV, 19). V navedeni odločbi je sicer presojalo in ugotovilo le ustavno neskladnost prvega odstavka 73. člena ZIZ, ki ureja odlog izvršbe na predlog tretjega, ne pa tudi zakonskih določb, ki urejajo institut ugovora tretjega, vendar je pri tej presoji izhajalo iz predpostavke, da sta ta dva instituta med seboj tako vsebinsko povezana in odvisna, da ju ni mogoče presojati ločeno (15. točka obrazložitve). Ugotovilo je, da je obstoječa ureditev, ko tretji, ki z veliko verjetnostjo izkaže, da ima pravico, ki preprečuje izvršbo, ne more doseči, da izvršilno sodišče njegov ugovor vsebinsko obravnava (kar ureja prav izpodbijana zakonska določba), ureditev odloga izvršbe v prvem odstavku 73. člena ZIZ pa tudi ne nudi zadostnega varstva njegovih pravic, v neskladju s prvim odstavkom 23. člena Ustave (19. točka obrazložitve). Zato je odločilo, da je prvi odstavek 73. člena ZIZ v neskladju z Ustavo ter zakonodajalcu naložilo, naj ugotovljeno neskladje odpravi. Do odprave neskladja je v 22. točki obrazložitve določilo tudi način izvršitve odločbe za čas, dokler zakonodajalec ne bo odpravil ugotovljenega neskladja: sodiščem je naložilo, da morajo pri odločanju o predlogu tretjih za odlog izvršbe poleg verjetnega izkaza nastanka škode upoštevati tudi drugi kriterij, to je verjetnost obstoja zatrjevane pravice tretjega. Zakonodajalec je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 17/06 – ZIZ-C, ki je v veljavi od 4. 3. 2006) tudi že sledil ideji iz načina izvršitve citirane ustavne odločbe.[1] Ker pobudnik ne navaja ničesar pravno relevantnega, kar ne bi Ustavno sodišče pri presoji pravnega položaja tretjih v navedeni ustavni odločbi že upoštevalo, so njegovi očitki očitno neutemeljeni tudi z vidika pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

7.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo (prva točka izreka).

B. – II.

8.Pritožnik ustavno pritožbo utemeljuje z očitki, da je odločitev sodišč, ki temelji na drugem odstavku 65. člena ZIZ, nerazumna. Uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

9.Iz 22. člena Ustave med drugim res izhaja tudi jamstvo prepovedi sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti, vendar bi Ustavno sodišče arbitrarnost ravnanja lahko ugotovilo le v primeru, če sodišči svoje odločitve sploh ne bi utemeljili s pravnimi argumenti, tako da bi bilo mogoče sklepati, da nista odločali na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega pa pritožnik sodiščema niti ne očita. Prav nasprotno, očita jima, da sta svoji odločitvi oprli na zanj ustavno sporno zakonsko določbo. S takšnimi argumenti pa očitka nerazumnosti odločitve in s tem kršitve 22. člena Ustave ne more utemeljiti. Glede na to, da je bila pritožnikova pobuda za presojo ustavnosti sporne zakonske določbe zavrnjena kot očitno neutemeljena, ustavne pritožbe tudi sicer ni mogoče utemeljiti s takšnimi razlogi.

10.Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (druga točka izreka).

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ter prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

Opomba:

[1]Prvi in drugi odstavek 73. člena ZIZ se sedaj glasita: "Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana. Če tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na način iz prejšnjega odstavka, sodišče na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo."