15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž. Ž., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 669/04 z dne 8. 12. 2004 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu št. P 44/2000 z dne 26. 11. 2003 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba B. B. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 669/04 z dne 8. 12. 2004 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu št. P 44/2000 z dne 26. 11. 2003 se zavrže.

3.Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Občinskega sodišča v Novem mestu št. P 164/68 z dne 15. 1. 1969 se zavrže.

4.Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper delno odločbo Upravne enote Novo mesto št. D 321-334/92 z dne 18. 10. 2001 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica, v pravdnem postopku tožeča stranka, je s tožbo zahtevala izstavitev zemljiškoknjižne listine za parcelo št. 846/1, k. o. V. Sodišče prve stopnje je zahtevku delno ugodilo, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbo zoper zavrnilni del sodbe je Višje sodišče zavrnilo. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi omenja sodbo Občinskega sodišča v Novem mestu št. P 164/68 z dne 15. 1. 1969, na podlagi katere je bila pritožnica, takrat tožena stranka, dolžna nasprotni stranki priznati lastninsko pravico na delu njene parcele št. 282/4, k. o. V., in delno odločbo Upravne enote Novo mesto št. D 321-334/92 z dne 18. 10. 2001, s katero je bil tretji osebi v denacionalizacijskem postopku vrnjen del parcele št. 846/1, k. o. V.

2.Pritožnika zoper zgoraj navedene sodne odločbe vlagata ustavno pritožbo. Opisujeta ustni dogovor s Kmetijsko zadrugo, na podlagi katerega naj bi Kmetijska zadruga pritožnikoma kot nadomestilo za del parcele št. 282/4 k. o. V. izročila parcelo št. 846/1 k. o. V., in njihov kasnejši, zanju manj ugoden pisni dogovor in trdita, da pisni dogovor na veljavnost ustnega ne more vplivati, pa tudi sicer naj bi bil pisni dogovor sklenjen izključno zaradi ureditve zemljiškoknjižnega stanja za parcelo št. 846/1 k. o. V. Sodišče prve stopnje naj bi enostransko in pomanjkljivo ugotovilo vrednost parcel, s tem, ko je pritožnici naložilo še plačilo 13.704 SIT, pa naj bi kršilo tudi materialno pravo. Dogovor o morebitnem doplačilu za večjo kvadraturo zemljišča naj namreč ne bi bil nikoli sklenjen. Z zavrnitvijo pritožbe naj bi pritožbeno sodišče pritožnika "potisnilo v brezpravni položaj". Tudi pritožbeno sodišče naj ne bi upoštevalo, da naj bi bil s sodbo Občinskega sodišča v Novem mestu št. P 164/68 z dne 15. 1. 1969 izgubljeni del parcele št. 282/4 k. o. V. vreden bistveno več. Ker izvor problemov v zvezi z nadomestnim zemljiščem vidita v navedeni sodbi Občinskega sodišča v Novem mestu, Ustavnemu sodišču predlagata, naj jo razveljavi ali vsaj dovoli obnovo postopka. Ne strinjata se tudi z delno odločbo Upravne enote Novo mesto št. D 321-334/92 z dne 18. 10. 2001, s katero je bil tretji osebi v denacionalizacijskem postopku vrnjen del parcele št. 846/1, k. o. V., ki naj bi bil v naravi "pot do parcele št. 846/1 k. o. V.", saj menita, da bo z njeno realizacijo parcela št. 846/1 k. o. V. ostala brez dovozne poti. Ustavnemu sodišču zato predlagata, naj "poskrbi, da se predmetna odločba odpravi".

B.

3.Pritožnica A. A. vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 669/04 z dne 8. 12. 2004 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu št. P 44/2000 z dne 26. 11. 2003. S svojimi navedbami izraža predvsem nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem in zatrjuje napačno uporabo materialnega prava. S takšnimi navedbami pa ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče namreč preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Z ustavnopravnega vidika bi bile lahko pomembne pritožničine navedbe, da je sodišče prve stopnje enostransko in pomanjkljivo ugotavljalo dejansko stanje in da jo je pritožbeno sodišče z zavrnitvijo pritožbe "potisnilo v brezpravni položaj". Vendar so njeni očitki pavšalni in ne zadoščajo za sklep, da je bila pritožnici kršena katera izmed ustavnih pravic, ki zagotavlja pošten sodni postopek (22. in 23. člen Ustave). Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih smiselno zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče njene ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

5.Ustavno pritožbo zoper isto sodbo vlaga tudi pritožnik B. B. Pritožnik ni bil stranka v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana sodna odločba in njeni učinki se neposredno ne raztezajo nanj. Pritožniku z izpodbijano sodno odločbo niso mogle biti kršene njegove človekove pravice ali svoboščine. Ustavno sodišče je zato njegovo ustavno pritožbo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

6.Pritožnika izpodbijata tudi sodbo Občinskega sodišča v Novem mestu št. P 164/68 z dne 15. 1. 1969. Ustavnemu sodišču predlagata, naj jo razveljavi ali dovoli obnovo postopka, v katerem je bila izdana. Po 82. členu ZUstS so ustavne pritožbe dovoljene zoper posamične akte, izdane po uveljavitvi Ustave Republike Slovenije. Izpodbijana sodba je bila izdana pred uveljavitvijo Ustave Republike Slovenije. Ker ustavna pritožba zoper tako sodbo ni dovoljena, jo je Ustavno sodišče v tem delu zavrglo (3. točka izreka). Glede na predlog pritožnikov, naj Ustavno sodišče dovoli vsaj obnovo postopka, v katerem je bila izpodbijana odločba izdana, Ustavno sodišče pojasnjuje, da glede na svoje pristojnosti o obnovi postopkov pred rednimi sodišči ne more odločati.

7.Pritožnika izpodbijata tudi delno odločbo Upravne enote Novo mesto št. D 321-334/92 z dne 18. 10. 2001. Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Na podlagi 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 ur. p. b. – ZUP/86) je zoper izpodbijano odločbo dovoljena pritožba. Zoper prvostopenjsko sodno odločbo v takšnem primeru ustavna pritožba ni dovoljena, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (4. točka izreka). Ker je bilo ustavno pritožbo zoper delno odločbo Upravne enote Novo mesto št. D 321-334/92 z dne 18. 10. 2001 treba zavreči že iz tega razloga, Ustavno sodišče pritožnikov ni pozivalo, naj jo predložita.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka ter druge in tretje alineje prvega odstavka 55. člena in prvega odstavka 55. člena v zvezi z 82. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger