Jedro

Pravna vprašanja, ki niso postavljena jasno in določno ter se ne nanašajo na obravnavano zadevo, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Če revident ne navede opravilne številke zadeve Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala in ne navede opravilnih številk niti ne predloži kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje, v zvezi s katerimi naj bi bila podana neenotnost sodne prakse, ni izkazal, da je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (revident) po pooblaščencu vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti uveljavlja razlog iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Novo mesto z dne 27. 12. 2007, s katerim je prvostopenjski davčni organ odločil, da se zoper revidenta opravi davčna izvršba davčnega dolga z rubežem na njegove denarne prejemke. Obveznosti so razvidne iz seznama izvršilnih naslovov z dne 27. 12. 2007. Drugostopenjski davčni organ je z odločbo z dne 28. 8. 2008, revidentovi pritožbi delno ugodil in v izreku sklepa spremenil številko seznama izvršilnih naslovov, v samem seznamu izvršilnih naslovov pa spremenil datum izdaje odločbe tako, da se pravilno glasi “z dne 12. 1. 2005“, v preostalem delu pa pritožbo zavrnil. Iz seznama izvršilnih naslovov z dne 27. 12. 2007 izhaja, da v obravnavani zadevi izvršilne naslove predstavljajo: odločba o odmeri dohodnine za leto 1996 z dne 12. 1. 2005, odločba o odmeri dohodnine za leto 2004 z dne 31. 5. 2005 in odločba o odmeri dohodnine za leto 2005 z dne 21. 7. 2006. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti.

6. Revident kot pomembna pravna vprašanja izpostavlja tri vprašanja: 1. vprašanje pretrganja zastaranja pravice do izterjave dohodnine za leta 1993, 1994, 1995; 2. vprašanje, zakaj so materialnopravne določbe o zastaranju vstavljene v davčni procesni zakon, saj se postopek nanaša na ravnanje organa, materialnopravne določbe pa določajo pravice in obveznosti strank; 3. vprašanje pretrganja zastaralnih rokov zaradi odprave odločbe o odmeri davka o dohodkov iz dejavnosti za leto 1996 z dne 18. 5. 2004 v zvezi z odločbo davčnega organa druge stopnje z dne 17. 3. 2004. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident pomembnih pravnih vprašanj ni izpostavil v smislu, kot izhaja iz 5. točke te obrazložitve. Revident zastavljenih pravnih vprašanj glede zastaranja pravice do izterjave davka ni opredelil jasno in določno ter ni pojasnil, v čem naj bi bila pomembnost teh vprašanj v obravnavani zadevi. V obravnavani zadevi se namreč ne izterjujejo obveznosti plačila dohodnine za leta, ki jih navaja revident, niti se ne izterjujejo obveznosti plačila davka o dohodkov iz dejavnosti za leto 1996, temveč se izterjujejo zapadle obveznosti plačila dohodnine za leta 1996, 2004 in 2005. Glede na navedeno revident glede pomembnega pravnega vprašanja ni izkazal, da je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Revident zatrjuje tudi odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Pri tem ni navedel opravilne številke zadeve Vrhovnega sodišča, od katere naj bi naj bi odločitev v obravnavani zadevi odstopala, in ni navedel opravilnih številk niti ni predložil kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje, v zvezi s katerimi naj bi bila v obravnavani zadevi podana neenotnost sodne prakse. Glede na navedeno revident ni izkazal, da je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izpolnjevanja drugih pogojev pa ni niti uveljavljal, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).