Jedro

V sodni praksi je ustaljeno stališče, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru listinskih dokazov, ko se dokazno breme prevali na nasprotno stranko. Darilo ne pomeni le prenosa lastninske ali kakšne druge pravice na določeni stvari, ampak se za darilo šteje tudi odpoved pravici, odpust dolga, tisto, kar je zapustnik za življenja dal dediču na račun njegovega dednega deleža ali za ustanovitev ali razširitev gospodinjstva ali za opravljanje poklica, kakor tudi vsako drugo neodplačno razpolaganje (29. člen ZD). Bistveno torej je, da zaradi te naklonitve dobijo sodediči iz zapuščine efektivno manj kot v primeru, da darila ne bi bilo. Le ob takšnih pogojih, ki jih mora izkazati tisti, ki zahteva vračunavanje, bi se lahko tudi brezplačna uporaba stanovanja oziroma garaže štela za darilo, ki se dediču všteje v njegov dedni delež.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani III. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnici krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo (I. točka izreka) in dediča A. A. napotilo na pravdo, da zoper sodedinje B. B., C. B. in D. B. vloži tožbo na ugotovitev, da oporočni dedinji nimata dedne pravice po zapustničini lastnoročni oporoki z dne 6. 1. 2016 glede dedovanja denarnih sredstev oziroma, da je bila prava volja zapustnice po citirani oporoki, da denarna sredstva niso predmet oporočnega dedovanja (II. točka izreka), dedinji C. B. in D. B. napotilo na pravdo, da zoper sodediča A. A. in B. B. vložita tožbo na ugotovitev, da je dedič A. A. v obdobju od 1. 1. 1992 do 15. 3. 2019 od zapustnice kot darilo prejel korist brezplačne uporabe stanovanja - posamezni del 4 v stavbi št. ... k. o. ... v višini 119.347,75 EUR in v obdobju od 3. 10. 2012 do 15. 3. 2019 korist brezplačne uporabe garaže - solastnega deleža do 1/18 na parceli št. ... k. o. ... v višini 2.160,00 EUR, kar se dediču A. A. vračuna v njegov nujni dedni delež (III. točka izreka). Dedičem je bil za vložitev tožbe določen rok 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa, sicer bo sodišče nadaljevalo postopek ne glede na zahtevke, glede katerih jih je napotilo na pravdo (IV. točka izreka). Zapuščinski postopek je prekinilo za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, v kolikor bo v roku vložena ustrezna tožba (V. točka izreka).

2.Dedinji C. B. in D. B. vlagata pravočasno pritožbo zoper III. točko izreka sklepa. Predlagata, da pritožbeno sodišče njuni pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dediča A. A. napoti na pravdo tudi v zvezi z darilom iz naslova brezplačnega bivanja v stanovanju, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v nov postopek. Ne strinjata se z dokazno oceno in dokaznim bremenom, ki jima ga je naložilo sodišče prve stopnje. Menita, da presoja sodišča prve stopnje, da obstoj darila dediču A. A. v obliki brezplačnega bivanja v stanovanju ni izkazan s stopnjo verjetnosti, ni pravilna. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da se v dednem pravu kot darilo ne šteje le tisto, kar je nekdo prejel na podlagi darilne pogodbe, ampak se kot darilo obravnava vse tisto, s čimer je zapustnik razpolagal neodplačno, pa tega ni bil dolžan storiti. V konkretni zadevi gre za primer darila, ki presega pojem klasičnega darila v smislu določb Obligacijskega zakonika, zato je razumljivo, da v zvezi z njim ne obstaja darilna pogodba kot listinski dokaz. Presoja sodišča prve stopnje dejansko temelji na dokaznem pravilu, da mora dedič predložiti listino, kar pa je v nasprotju z 22. členom Ustave RS. Dejstvo je, da pri brezplačni uporabi stanovanja niso bili izpolnjeni pogoji za uporabnino, prav tako ni šlo za dolžno preživljanje otroka, kar pomeni, da gre za korist, ki jo je treba upoštevati kot darilo.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V skladu z določbo 210. in 212. člena Zakona o dedovanju (ZD) mora sodišče zapuščinski postopek prekiniti, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica oziroma obseg zapuščine. Na pot pravde mora sodišče napotiti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. člen ZD). Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon ne predpisuje, zato sodišče to presodi glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevajoč trditve in dokaze strank, na katere opirajo svoje zahtevke.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež. Sporno namreč je, ali večletna brezplačna uporaba stanovanja in garaže zapustnice predstavlja darilo dediču A. A., ki bi se mu vštelo v njegov dedni delež.

6.V sodni praksi je ustaljeno stališče, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru listinskih dokazov, ko se dokazno breme prevali na nasprotno stranko. Temu stališču je sledilo tudi sodišče prve stopnje, ko je za manj verjetno štelo pravico oporočnih dedinj C. B. in D. B. in ju napotilo na pravdo na ugotovitev obstoja darila. Pritožbeno sodišče takšno odločitev sprejema kot pravilno. Prav ima sicer pritožba, da darilo ne pomeni le prenosa lastninske ali kakšne druge pravice na določeni stvari, ampak se za darilo šteje tudi odpoved pravici, odpust dolga, tisto, kar je zapustnik za življenja dal dediču na račun njegovega dednega deleža ali za ustanovitev ali razširitev gospodinjstva ali za opravljanje poklica, kakor tudi vsako drugo neodplačno razpolaganje (29. člen ZD). Bistveno torej je, da zaradi te naklonitve dobijo sodediči iz zapuščine efektivno manj kot v primeru, da darila ne bi bilo, torej da so dedni deleži sodedičev zaradi zmanjšanja premoženja zapustnika prikrajšani oziroma da je dedič, kateremu je zapustnik dal darilo, v razmerju do drugih favoriziran. In le ob takšnih pogojih, ki jih mora izkazati tisti, ki zahteva vračunavanje, bi se lahko tudi brezplačna uporaba stanovanja oziroma garaže štela za darilo, ki se dediču všteje v njegov dedni delež. Pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo le na dokazno pravilo, da se mora za obstoj darila predložiti listinska dokumentacija (darilna pogodba), s čimer naj bi sodišče kršilo 22. člen Ustave RS, so zato neutemeljeni.

7.Pritožba je tako neutemeljena, in ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka potrdilo.

8.Pritožnici krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. člena ZD).

-------------------------------

1Prim. VSK Sodba I Cp 98/2019 z dne 3. 9. 2019 in VSRS Sodba II Ips 22/2019 z dne 19. 12. 2019.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 29, 174, 174/1, 210, 212, 213 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.