Jedro

Tožena stranka pravilno uporabi določbo prve alineje 8. člena ZBPP, kolikor navede oziroma ugotovi, da tožnik ni izkazal, da bi imel položaj oškodovanca v kazenskih postopkih zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja. Tega niti ni zatrjeval. Materialnopravno zmotno pa je tožena stranka, sklicujoč se na omenjeno določb, navedla, da ker tožnik ni izkazal, da bi imel položaj oškodovanca v kazenskih postopkih zoper osebe, za katere zatrjuje, da so mu povzročile škodo, že na podlagi samega zakona (torej prve alineje 8. člena BPP) ni upravičen do BPP. Ta določba se na tožnikov primer namreč ne nanaša, saj je tožnik izrecno zaprosil za BPP v zvezi s civilnimi odškodninskimi zahtevki in ne "zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja". V tem smislu tudi ni neposredno uporabna izjema, ki jo določa prva alineja 8. člena ZBPP, tj., da se BPP lahko dodeli tudi zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Relevantna pa je navedena določba, kolikor podpira pravilno razlago 24. člena ZBPP (na kar se je prav tako sklicevala tožena stranka), saj mora tudi v skladu s to določbo prosilec za BPP, med drugim, izkazati vsaj verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek. To pa vključuje tudi verjeten izkaz pravno priznane škode.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Bpp 1042/2023 z dne 19. 12. 2023 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_Izpodbijana odločba_

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 2. 10. 2023 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Tožnik je zaprosil za prvi pravni posvet ter za sestavo odškodninskih zahtevkov in odškodninskih tožb zaradi preklica izjav zoper A. A., B. B., C. C., D., E. E., F. F., G., H. H., I. I., J., K. K., L., M. M., N. N., O. O., P., R. R., S. S., Š. in T. T., ki da so brez dokazov posegli v njegovo dobro ime in čast ter širili o njem laži, ki so škodovale njegovemu dobremu imenu, čeprav so vedeli, da stvari ne držijo.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka tožnika pozvala, da prošnjo za BPP dopolni tako, da konkretno navede, kateri škodni dogodek je podlaga odškodninski tožbi, kratek opis dejanskega stanja o zadevi, za katero želi prejeti BPP ter da verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj. Nadalje ga je pozvala, da navede, ali so bili kazenski postopki zoper njega že pravnomočno zaključeni ter priloži pravnomočne odločbe ter navede, zakaj meni, da je verjetno, da bi v nadaljnjem postopku, ko bi bil zastopan po odvetniku, uspel. 3. Tožnik je prošnjo dopolnil z navedbami, da želi zoper zgoraj navedene subjekte vložiti zahtevo za preklic izjav in odškodninske tožbe zaradi spornih objav na spletu. Navedel je, da so zapisi neresnica, razžalitev in obrekovanje ter so posegli v njegovo čast in dobro ime, saj ni nikoli nič od naštetega storil. Zahteva povrnitev premoženjske škode zaradi žalitve časti in širjenja neresničnih trditev na podlagi 177. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in kršitve osebnostnih pravic na podlagi 178. člena OZ. Prav tako zahteva odškodnino na podlagi 179. člena OZ.

4. Tožena stranka je tožnikovo prošnjo zavrnila, sklicujoč se na prvo alinejo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. To po mnenju tožene stranke pomeni, da za dodelitev BPP ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so obdolženci (obtoženci) v postopkih, uvedenih zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če je prosilec za BPP oškodovanec, ki verjetno izkaže nastanek pravno priznane škode (kot posledico storitve teh kaznivih dejanj). Ker se po navedeni zakonski določbi BPP lahko odobri le izjemoma, torej, če oškodovanec kot zasebni tožilec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve kaznivih dejanj (razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja) povzročena pravno priznana škoda, tožnik pa ni izkazal, da v kazenskih postopkih zoper zgoraj navedene osebe nastopa kot oškodovanec, že na podlagi samega zakona ni upravičen do BPP. Tožena stranka je dodala, da naj bi tožnik sicer želel prikazati, da navedena izjema ne velja za njegov primer, češ da je zaprosil za BPP za vložitev zahtevkov in tožb zoper zgoraj navedene osebe, vendar po oceni tožene stranke "pravno priznane škode ni izkazal." _Povzetek tožbe_

5. Tožnik navaja, da v njegovem primeru ne gre za izjemo iz 8. člena ZBPP, saj ne nastopa kot obdolženec v kazenskem postopku zaradi razžalitve ali obrekovanja in v nobenem kazenskem postopku tudi ni bil obsojen. Tožnik je zaprosil za BPP za civilne postopke (sestavo izvensodnih zahtevkov) na podlagi 178. in 179. člena OZ ter za vložitev tožbe in zastopanje pred sodiščem zaradi preklica neresničnih izjav in plačila odškodnine zaradi blatenja dobrega imena in časti. Mediji in posamezniki so o njem širili laži in protipravno posegli v njegovo dobro ime in čast, zaradi česar mu je nastala nepopravljiva škoda (zaradi objav je moral zapreti Z. in prenehati s kulturno dejavnostjo v Sloveniji). Točen potek dogodkov in odgovornost posameznih oseb sta razvidna iz odškodninskih zahtevkov, ki jih je predložil v upravnem postopku. Tožniku je nastala pravno priznana škoda, ker je zaradi žalitev trpelo njegovo dobro ime, izgubil je službo in vsa javna naročila kot kulturnik, moral je zapreti svoje podjetje Z., izgubil je svoj poslovni prostor v Ljubljani, sedaj pa je brez dohodka in naročil. 6. Po presoji tožnika je razlaga standarda "verjetnosti" izkazane škode v izpodbijani odločbi strožja kot izhaja iz namena in umestitve določbe prve alineje 8. člena ZBPP. Namen te zakonske določbe je, da se iz obsega dodeljenih BPP izločijo zadeve, ki za oškodovance nimajo posledic v obliki pravno priznane škode. Ker je namen ZBPP uresničevanje pravice do sodnega varstva, je treba to določbo razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva. Tožniku je očitno nastala pravno priznana škoda. Kršen je bil 1., 2. in 13. člen ZBPP, tožnik pa je tudi diskriminiran v primerjavi z vsemi drugimi upravičenci do BPP, katerim je v celoti ugodena BPP in katerim se v dohodek ne štejejo otroški dodatki in kmetijske subvencije. Tožnik je bil zaradi svojega stanu (brezposelni pek) očitno diskriminiran (kršitev 14. člena Ustave RS) zaradi svoje osebne okoliščine. Odločba tudi ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.

7. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se v celoti ugodi njegovi prošnji za BPP oziroma, podrejeno, da se zadeva vrne v ponovno odločanje toženi stranki. Zahteva tudi stroške postopka.

_**K I. točki izreka**_

8. Tožba je utemeljena.

9. Sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka v izpodbijani odločbi sklicevala tako na 24. člen ZBPP (sklicujoč se na to določbo je tožnika v upravnem postopku tudi pozvala, da naj pojasni, kateri škodni dogodek je podlaga odškodninski tožbi, opiše dejansko stanje, dokaže vpliv na materialni in družbeni položaj, se izreče o možnostih uspeha v postopku in pojasni potek kazenskih postopkov zoper njega) kot na prvo alinejo 8. člen ZBPP. Slednja določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. V 24. členu pa ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja), in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja) (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

10. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka pravilno uporabi določbo prve alineje 8. člena ZBPP, kolikor navede oziroma ugotovi, da tožnik ni izkazal, da bi imel položaj oškodovanca v kazenskih postopkih zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja. Tega niti ni zatrjeval. Materialnopravno zmotno pa je tožena stranka, sklicujoč se na omenjeno določb, navedla, da ker tožnik ni izkazal, da bi imel položaj oškodovanca v kazenskih postopkih zoper osebe, za katere zatrjuje, da so mu povzročile škodo, že na podlagi samega zakona (torej prve alineje 8. člena BPP) ni upravičen do BPP. Ta določba se na tožnikov primer namreč ne nanaša, saj je tožnik izrecno zaprosil za BPP v zvezi s civilnimi odškodninskimi zahtevki in ne "zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja".

11. V tem smislu tudi ni neposredno uporabna izjema, ki jo določa prva alineja 8. člena ZBPP, tj., da se BPP lahko dodeli tudi zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Relevantna pa je navedena določba, kolikor podpira pravilno razlago 24. člena ZBPP (na kar se je prav tako sklicevala tožena stranka), saj mora tudi v skladu s to določbo prosilec za BPP, med drugim, izkazati vsaj verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek. To pa vključuje tudi verjeten izkaz pravno priznane škode.

12. Vendar je tožena stranka glede tega v obrazložitvi odločbe zgolj pavšalno navedla, da tožnik po njeni oceni "pravno priznane škode ni izkazal." To pa je preskopa obrazložitev, kar uveljavlja tudi tožnik v tožbi, še posebej glede na to, da je tožnik v upravnem postopku, med drugim, predložil že sestavljene izvensodne odškodninske zahtevke, na katere se je v svojem odgovoru z dne 22. 11. 2023 izrecno skliceval, ter dodal, da je moral zaradi domnevno protipravnih posegov v njegovo dobro ime in čast zapreti podjetje in prenehati s kulturno dejavnostjo v Sloveniji.

13. Zaradi navedenega je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter toženi stranki naložilo opravo ponovnega postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V njem bo tožena stranka morala presojati in obrazložiti, ali je tožnik izkazal, da zadeve niso očitno nerazumne oziroma da ima v zadevah verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopke, ter tudi vse ostale kriterije iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Do tožbenih navedb o diskriminaciji tožnika zaradi (ne)upoštevanja otroških dodatkov in kmetijskih subvencij in zaradi njegovega stanu (brezposelni pek) se sodišče ne more opredeliti, ker so nejasni in pavšalni.

14. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnih spisov, ki se nanašajo na zadevo, očitno, da je tožbi treba ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, v postopku pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**_K II. točki izreka_**

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, je skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Na tej podlagi je sodišče, ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave in je tožnika kot pooblaščenec zastopal odvetnik, ki je zavezanec za DDV, tožniku priznalo pavšalni znesek stroškov v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečan za uveljavljani 22 % DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Ta znesek zajema vse stroške pravnega zastopanja v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne. Tožniku ga mora povrniti tožena stranka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje do plačila tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).