Jedro

Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika ni izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov bi bil le izvršljiv sklep o izvršbi 0001 Ig 2003/00258 z dne 14. 10. 2003 v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da v 8 dneh po vročitvi upniku poravna v predlogu navedeno terjatev (kondemnatorni del sklepa o izvršbi)

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo upnikov predlog za izvršbo z dne 28. 2. 2013. 2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil iz vseh razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) uporablja v izvršilnem postopku. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se upnikovemu predlogu za izvršbo ugodi, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, v vsakem primeru naj se dolžniku naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po pritožbenem stališču je sklep Ig 258/2003 z dne 12. 11. 2008 v 3. točki, v kateri je razveljavljen pravnomočni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 14. 10. 2003, pravno neučinkovit. Sodišče namreč za razveljavitev pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki vsebuje tudi dajatveni del, ni imelo pravne podlage, saj so podlage in razlogi za razveljavitev pravnomočnega izvršilnega naslova omejene in pridržane samo Vrhovnemu sodišču RS v okviru odločanja o izrednih pravnih sredstvih ter Ustavnemu sodišču RS v okviru varstva ustavnih pravic. Res se zoper navedeni sklep ni pritožila nobena stranka, vendar pa pritožnik meni, da takšen sklep ne more imeti učinka pravnomočnosti, pri čemer se sklicuje na teorijo (Komentar k 319. členu ZPP, Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 151). Sklicuje se tudi na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 375/2006. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnik je v predlogu za izvršbo kot izvršilni naslov, na podlagi katerega je predlagal izvršbo, označil sklep opr. št. I 306/2007 z dne 14. 12. 2007, z datumom izvršljivosti 20. 2. 2008, ki ga je tudi pritožil (priloga A3 spisa). Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo, da navedeni sklep ni izvršilni naslov, ki bi bil primeren za izvršbo. S tem sklepom je namreč sodišče prve stopnje dovolilo nadaljevanje izvršilnega postopka, ki je bil prekinjen z dnem 19. 12. 2006, z družbenikom: A. B., z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnin. Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika ni izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov bi bil le izvršljiv sklep o izvršbi 0001 Ig 2003/00258 z dne 14. 10. 2003 v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da v 8 dneh po vročitvi upniku poravna v predlogu navedeno terjatev (kondemnatorni del sklepa o izvršbi), če ga ne bi sodišče prve stopnje s sklepom Ig 03/00258 z dne 12. 11. 2008, pravnomočnim 15. 12. 2008, v celoti razveljavilo (priloga A10 spisa). Ta sklep je postal pravnomočen z vsemi učinki pravnomočnosti, ne glede na to, da sodišče ni imelo zakonske podlage za poseg v izvršilni naslov - kondemnatorni del sklepa o izvršbi. Vendar pa je sklep, v katerem sodišče stori napako, izpodbojen s pravnimi sredstvi. Teh pa upnik v zadevi Ig 258/2003 ni uveljavil in tega v pritožbi niti ne zatrjuje.

5. Pritožbenega razpravljanja o pravni neučinkovitosti 3. točke izreka sklepa Ig 03/00258 z dne 12. 11. 2008 višje sodišče ne sprejema, saj je v nasprotju s pojmom in pomenom pravnomočnosti sodne odločbe in bi razlaga, kot jo ponuja pritožnik, privedla do tega, da bi izvršilno sodišče ponovno presojalo pravilnost in zakonitost že pravnomočnih odločitev, kar je v nasprotju s pravnim redom. Upnik se sicer sklicuje na stališča teorije glede neupoštevnih sodb, vendar je že iz pritožbenega povzemanja komentarja k 319. členu ZPP (Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 151) razvidno, da gre za bistveno drugačne primere od obravnavanega. Kot odločbe, ki ne morejo postati materialno pravnomočne in niso izvršljive, so namreč v delu, na katerega se sklicuje pritožnik, obravnavane takšne, ki nimajo izreka, ali je ta nedoločen ali nerazumljiv ali nalagajo dajatev, ki je v veljavnem redu nepoznana ali je prepovedana. Gre torej za povsem drugačno vsebino od obravnavane. Sklep z dne 12. 11. 2008 je v 3. točki izreka sicer nezakonit, je pa formalno in materialno pravnomočen in ga je kot takšnega treba upoštevati. Opustitve pravice vložiti pravno sredstvo zoper takšen sklep pa upnik ne more nadomestiti z uveljavljanjem pravne neučinkovitosti pravnomočne odločitve o razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti.

6. Višje sodišče je glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).