Jedro

Tožena stranka utemeljeno opozarja, da ne gre za podajo dopolnilnega izvedenskega mnenja. Gre namreč zgolj za pojasnilo, kot je to od izvedenskega organa izrecno zahtevalo sodišče. Izvedenec namreč ni odgovoril na morebitna dodatna vprašanja, na katera do sedaj še ni bilo odgovorjeno, temveč je zgolj pojasnil, da je v zadnjem dopolnilnem izvedenskem mnenju prišlo do lapsusa, torej do napačnega zapisa.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) spremeni tako, da se znesek 176,78 EUR zniža na znesek 6,90 EUR in znesek 31,88 EUR zniža na 1,51 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti A. za dopolnilno izvedensko mnenje, ki ga je sodišče prejelo 2. 2. 2018 priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 176,78 EUR, s tem da od priznanega zneska znaša 22 % DDV 31,88 EUR (I. točka izreka). Plačilo izvedenine je sodišče naložilo toženi stranki (II. in III. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da pri takoimenovanem dopolnilnem izvedenskem mnenju z dne 25. 1. 2018 ni šlo za dopolnitev mnenja, v okviru katerega bi se ugotavljala tožnikova začasna nezmožnost za delo oziroma v sklopu katerega bi izvedenski organ odgovarjal na dodatna vprašanja, temveč je izvedenski organ podal le pojasnilo, da je pri zapisu - dikciji na strani 42 izvedenskega mnenja z dne 25. 9. 2017 prišlo do lapsusa in da gre za napačen zapis. Izvedenec je pojasnil, da je mnenje o tožnikovi začasni nezmožnosti v skladu z odločbo ZPIZ v obdobju med 11. 6. 2015 in 19. 7. 2015, podal že v predhodnih mnenjih. Izvedenec je tako podal le pojasnilo, ne pa zahtevno dopolnilno mnenje, kot je to odločilo sodišče prve stopnje. Nenazadnje je tudi sodišče samo izvedenca zaprosilo le za izjasnitev glede tožnikove začasne nezmožnosti za delo glede na to, da mnenje z dne 25. 9. 2017 ni bilo skladno s predhodnimi dopolnilnimi mnenji. Tožena stranka se s tem v zvezi sklicuje tudi na sodno prakso1. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da izvedenskemu organu pripada le nagrada za materialne stroške v višini, kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)2 v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Na podlagi 249. člena ZPP ima izvedenec pravico do nagrade za izvedensko delo in do povračila s tem povezanih stroškov. Glede višine nagrade je potrebno uporabiti določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik)3. 6. Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedenski organ v sporni zadevi že podal izvedensko mnenje, in sicer dne 4. 5. 2015, nato pa še več dopolnitev tega mnenja. Dne 17. 1. 2018 je sodišče prve stopnje izvedenski organ pozvalo, da se izjasni, ali je v zadnji dopolnitvi izvedenskega mnenja, ki ga je sodišče prejelo 24. 11. 2017, prišlo do neskladja glede ocene o vzroku začasne nezmožnosti tožnika za delo za čas od 11. 6. 2015 do 19. 7. 2015 upoštevaje dopolnilno izvedensko mnenje z dne 15. 4. 2017. Sodišče izvedenski organ sprašuje, ali je prišlo do napačnega zapisa ali do drugačne nove ocene. Izvedenski organ je sodišču ob povzemanju že podanega osnovnega mnenja in dopolnilnih mnenj, dne 25. 1. 2018 pojasnil, da je zapis v zadnjem podanem dopolnilnem mnenju šteti za lapsus oziroma napačen zapis, ter da je potrebno upoštevati že podano predhodno dopolnilno mnenje.

7. V tem primeru pa tožena stranka utemeljeno opozarja, da ne gre za podajo dopolnilnega izvedenskega mnenja in s tem torej izvedenski organ ni upravičen do 138,00 EUR po 2. točki drugega odstavka 51. člena Pravilnika. Gre namreč zgolj za pojasnilo, kot je to od izvedenskega organa izrecno zahtevalo sodišče. Izvedenec namreč ni odgovoril na morebitna dodatna vprašanja, na katera do sedaj še ni bilo odgovorjeno, temveč je zgolj pojasnil, da je v zadnjem dopolnilnem izvedenskem mnenju prišlo do lapsusa, torej do napačnega zapisa.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in priznani znesek 176,78 EUR znižalo na znesek 6,90 EUR in znesek DDV-ja, ki je bil priznan v višini 31,88 EUR znižalo na znesek 1,51 EUR. Znesek 6,90 EUR se nanaša na materialne stroške, katerih priznanje glede na pritožbene navedbe ni sporno.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in odločilo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Glej Psp 39/2014 in I Cp 2253/2016. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami.