Jedro

Ker prosilka za BPP ni imela pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sodbo v delu, ki se nanaša na dodelitev otroka in plačevanje preživnine, je tožena stranka tožnici pravilno odmerila nagrado za pritožbo zoper dodelitev stikov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka predlogu tožnice (odvetnice A.A.) za odmero stroškov za opravljeno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) po odločbi Bpp 8/2016 z dne 25. 1. 2016 delno ugodila in ji priznala znesek v višini 58,52 EUR.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da je prosilki B.B., z odločbo Bpp 8/2016 z dne 25. 1. 2016, dodelila redno BPP v obliki vložitve pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 199/2015, v preostalem pa je prošnjo kot neutemeljeno zavrnila. Za izvajanje BPP je določila tožnico, ki ji je 23. 3. 2016 vrnila izpolnjeno napotnico in stroškovnik. V obrazložitvi se tožena stranka sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v šestem odstavku 30. člena določa, da je odvetnik, ki je bil z odločbo pristojnega organa za BPP določen za izvajanje pravnega svetovanja in zastopanja za opravljeno pravno pomoč, upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene BPP. Tožena stranka je tožnici odmerila nagrado in stroške za opravljeno delo v skladu s sedaj veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), ki je pričela veljati dne 10. 1. 2015, upoštevaje tudi Zakon o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Pri odmeri stroškov postopka je upoštevala tudi določbo petega odstavka 17. člena ZOdv, ki določa, da je odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Tožena stranka je tožnici priznala nagrado po 5. točki tar. št. 39 OT za pribavo policijskega zapisnika v višini 25 točk (50 točk / 2), ker ga je bilo treba pribaviti ter nagrado za pritožbo po tar. št. 21 OT v višini 100 točk (160 točk, povečano za 25% = 200 točk / 2). Pri nagradi po tar. št. 21 OT je tožena stranka upoštevala, da se je prosilka pritožila le zoper odločitev sodišča glede stikov otroka s tožencem, ne pa tudi glede dodelitve otroka in preživnine. Ob upoštevanju vrednosti točke na podlagi 13. člena OT v višini 0,459 EUR, nagrada znaša 57,37 EUR. Ob tako priznani nagradi je tožena stranka priznala še izdatke v višini 2% celotne nagrade, kar znaša dodatnih 1,15 EUR. Tožena stranka je zavrnila priglašene stroške za sestanek s stranko, pregled sodnega spisa, pregled listinske dokumentacije in poročilo stranki, saj nobena izmed naštetih storitev ne predstavlja samostojne storitve v smislu tar. št. 39 OT, ampak je nagrada za te storitve zajeta v tar. št. 21 OT - nagrada za pritožbo zoper sodbo. Tožena stranka prav tako ni priznala nagrade za pribavo SMS sporočila, saj je bilo to sporočilo poslano stranki, kar pomeni, da je stranka z njim že razpolagala. Tožena stranka tudi ni priznala nagrade za predlog za oprostitev plačila sodne takse in izdatkov plačila sodne takse, ker to presega obseg dodeljene BPP.

3. Tožnica vlaga tožbo zoper zavrnilni del izpodbijanega sklepa, ker meni da je odločitev tožene stranke v tem delu napačna. Tožbo vlaga zaradi bistvene kršitve določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačnega sklepa o dejanskem stanju ter zmotne uporabe OT in ZBPP. V tožbi navaja, da se pravda pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu, IV P 199/2015, v okviru katere je bila prosilki odobrena BPP, tiče spora zaradi dodelitve mld. otroka, spora zaradi plačevanja preživnine in spora zaradi določitve stikov. Gre torej za tri spore, ki se obravnavajo v enem postopku. Tožena stranka je v tem delu napačno uporabila OT, saj ta za tovrstne primere narekuje uporabno tarifne številke 18/2 h, v zvezi s tar. št. 21 (redno pravno sredstvo). Osnovo tako predstavlja znesek 260 točk, zvišano za 25 %, kar znese 325 točk, kar je nato potrebno deliti z dve, torej 162,50 točke. Tožena stranka je v nasprotju z določili OT tožnici priznala nagrado z osnovo 160 točk, namesto pravilno 260 točk. Tožnica meni, da drugačna pravna razlaga tožene stranke ne vzdrži. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo B.B., ki jo je zanjo vložila tožnica, (pravilno) štelo kot pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 199/2015 v celoti in je to razvidno tudi iz izreka sodbe in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 456/2016 z dne 3. 3. 2016. Presoja tožene stranke, ki je štela, da se je upravičenka do BPP pritožila le zoper odločitev sodišča prve stopnje glede stikov otroka z očetom, je povsem napačna. Tožnica meni, da je napačna tudi odločitev tožene stranke, ki je zavrnila odmero stroškov za opravljen sestanek s stranko. B.B. je tožnico še večkrat po prvem posvetu telefonsko kontaktirala v zvezi s sodno zadevo, za katero ji je bila tožnica postavljena, zato je v stroškovniku priglasila dodaten nasvet stranki. Ta dodaten nasvet stranki (po tar. št. 39 OT) je presegal običajno delo. Tožena stranka v tem delu ni pravilno uporabila materialnega prava. Opravljeno delo (posvet s stranko) je bilo opravljeno v zvezi s sodnim postopkom in dodeljenim obsegom BPP, saj je bila storitev opravljena za sodno zadevo. O navedenem priča policijski zapisnik, predlaga pa tudi zaslišanje B.B., ki bo potrdila, da se je resnično po pomoč in nasvet obrnila na tožnico. Napačna je tudi odločitev tožene stranke, ki je zavrnila odmero stroškov za opravljen pregled sodnega spisa. Strošek za pregled spisa v primeru, ko je zadevo (na novo) prevzel (nov) pooblaščenec ali oz. tisti, ki ga je postavilo oz. določilo sodišče kot izvajalca BPP, ni mogoče enačiti s stroškom za pregled spisa za primer, ko se zadeva nanaša na pooblaščenca, ki ga je izbrala stranka. Gre za dva povsem različna primera dejanskega stanja pri zastopanju oz. stikih s stranko. V konkretnem primeru je imela tožnica pravico, če ne celo dolžnost, da vpogleda v sodni spis, saj se je morala seznaniti z navedbami pravdnih strank ter predlaganimi in izvedenimi dokazi. Pravda je bila na prvi stopnji končana in tožnica kot pooblaščenka pred tem o zadevi ni bila seznanjena. Brez vpogleda in pregleda sodnega spisa tožnica ne more ugotoviti dejanskega stanja pravdne zadeve. Pregled sodnega spisa je terjalo tožničino angažiranje in čas. Enako tudi pregled listin in dokumentacije. Vse to so razlogi, da se priglašenemu strošku prizna naravo samostojne storitve in ga ni nikakor mogoče povezovati s časom in delom, ki ga je tožnica vložila v sestavo pritožbe. Napačno je tožena stranka uporabila tudi materialno pravo, glede odločitve, da se tožnici zavrne povračilo plačane sodne takse za fotokopije sodnih listin ter ne prizna nagrade za predlog za oprostitev plačila sodne takse. Tožnica je pri pregledu sodnega spisa sodno osebje zaprosila za fotokopije sodnih listin, med njimi zapisnika glavne obravnave, v okviru katerega je Okrožno sodišče v Novem mestu opravilo zaslišanje pravdnih strank, tožbe in odgovora na tožbo ter listin CSD Novo mesto. Za fotokopije listin je tožnica plačala sodno takso v višini 1,60 EUR, kar je priglasila v stroškovniku. Tožena stranka ji stroška ni priznala, kar je povsem neživljenjsko in nesprejemljivo. Navedene listine so namreč temeljni dokumenti sodnega spisa, ki jih je tožnica dolžna imeti med svojimi dokumenti. Tožnica si namreč ne more predstavljati učinkovitega, strokovnega in odgovornega dela brez posedovanja teh listin, še zlasti, ko je njena naloga sestava pritožbe, o kateri odloča Višje sodišče v Ljubljani. Ne strinja se s toženo stranko, da to presega obseg dodeljene BPP. V okvir dodeljene BPP se šteje tako vložitev glavnega zahtevka, v predmetnem postopku je to vložitev pritožbe, kot ostalih, z vloženo pritožbo povezanih zahtevkov, ki jih ne moremo šteti za samostojne. Sem sodi izdatek (plačilo sodne takse), podani predlog za oprostitev sodnih taks ter vsa druga procesna dejanja, ki jih je za upravičenko do BPP opravila tožnica. Tožnica k tožbi prilaga tudi sodbo Upravnega sodišča RS I U 1348/2012 z dne 20. 3. 2013, ki potrjuje navedbe tožnice. Napačno je tožena stranka uporabila določila OT tudi v delu, ko tožnici ni priznala nagrade za poročilo stranki. Povsem nesprejemljiv in nelogičen je zaključek tožene stranke, da je storitev poročila stranki zajeta v tar. št. 21 OT - nagrada za pritožbo zoper sodbo, saj je bila pritožba vložena 18. 1. 2016, poročilo stranki pa poslano več kot dva meseca kasneje, 23. 3. 2016. Po času opravljena kasnejša storitev ne more biti zajeta v storitev, ki je bila opravljena pred njo. Tožnica vztraja, da se tudi poročilo stranki šteje kot storitev, ki sodi v okvir dodeljene BPP, ki ga je bila tožnica kot odvetnica in pooblaščenka upravičenke do BPP dolžna opraviti. Tožnica je za potrebe priprave poročila stranki preučila odločitev Višjega sodišča v Ljubljani, o tem podala pisno pojasnilo stranki, ji obrazložila, kaj bo sledilo v nadaljevanju ter jo pozvala k odzivu. Vsebino te storitve nikakor ne gre vključevati v pripravo pritožbe. Glede na navedeno je tožena stranka dejansko stanje v postopku nepravilno ugotovila in posledično je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, zaradi česar je izpodbijani sklep tožene stranke nezakonit. Glede na navedeno tožnica naslovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. čl. Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-l) odpravi ter zadevo v smislu tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrne toženi stranki v ponovni postopek. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-l pa tožnica predlaga, da se ji prizna povračilo stroškov postopka, v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrniti stroškov tožniku v upravnem sporu, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v primeru zamude s plačilom.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

5. Prizadeta stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka pravilno izračunala in izplačala stroške tožnici (odvetnici) za nudenje BPP, na podlagi v tej zadevi obravnavane napotnice za pravno svetovanje in zastopanje v predmetni zadevi. V predmetni zadevi ni sporno, da je bila z odločbo tožene stranke Bpp 8/2016 z dne 25. 1. 2016 upravičenki B.B., dodeljena redna BPP v obliki vložitve pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 199/2015, v preostalem pa je bila prošnja kot neutemeljena zavrnjena in da je bila upravičenki za nudenje BPP določena tožnica. Stroške za nudenje BPP je tožnica pravočasno priglasila, tožena stranka pa ji je stroške priznala le delno, in sicer v znesku 58,52 EUR, višji zahtevek pa zavrnila. Med strankama tudi ni sporno, da je tožnica v zvezi s 17. členom ZOdv upravičena do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi ji pripadala po odvetniški tarifi.

8. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnica za upravičenko vložila pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 199/2015, zaradi dodelitve mladoletnega otroka, plačevanja preživnine in določitve stikov. Iz vsebine pritožbe izhaja, da se je edini tožničin ugovor v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo nanašal na določitev stikov z otrokom. Iz obrazložitve priložene sodbe Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 456/2016 izhaja (11 točka obrazložitve), da tožničin pritožbeni interes za izpodbijanje I. točke izreka (dodelitev otroka) in II. točke (plačevanje preživnine) ni bil podan, ker je s tožbenim zahtevkom v celoti uspela. Višje sodišče v Ljubljani je v sodbi zapisalo, da se je tožnica pritožila zoper celotno sodbo, vendar so se njeni izpodbojni razlogi nanašali le na IV. točko izreka, ter da je pritožbeno sodišče v okviru uradnih pritožbenih razlogov preizkusilo tudi III. točko izreka, vendar ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti.

9. Ker prosilka za BPP ni imela pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sodbo v delu, ki se nanaša na dodelitev otroka in plačevanje preživnine, je po presoji sodišča tožena stranka tožnici pravilno odmerila nagrado za pritožbo zoper dodelitev stikov po 8. točki tar. št. 21 v višini 160 točk, ki jih je v skladu s 1. točko tar. št. 21 povišala za 25 %, kar znaša 200 točk. Prav tako je tožena stranka pravilno odmerila nagrado po 5. točki tar. št. 39 OT za pribavo policijskega zapisnika v višini 50 točk. Tožnici je tožena stranka priznala še nagrado za izdatke v višini 2 % celotne nagrade. Ker je tožnica v skladu s 17. členom ZOdv upravičena do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi ji pripadal po odvetniški tarifi, ji je tožena stranka pravilno priznala 100 točk za pritožbo in 25 točk za pribavo policijskega zapisnika.

10. Kot izhaja iz tožbenih navedb tožnica meni, da ji pripada nagrada tudi za posvet s stranko, za pregled sodnega spisa in pregled listin in dokumentacije, za izdatek plačila sodne takse ter nagrada za vložen predlog za oprostitev plačila sodne takse. V odločbi Bpp 8/2015 z dne 25. 1. 2016 je dodeljen obseg BPP. Iz izreka navedene odločbe izhaja, da je bila prosilki odobrena BPP za vložitev pritožbe. Enak obseg storitve je bil naveden tudi na napotnici. Po mnenju sodišča je glede na izrek odločbe z dne 25. 1. 2016 ugotoviti, da se v okvir dodeljene BPP (vložitev pritožbe) šteje tako vložitev pritožbe kot posvet s stranko, pregled sodnega spisa in pregled listin in dokumentacije. Teh zahtevkov po presoji sodišča ni šteti za samostojne zahtevke. Povedano drugače, v konkretnem primeru je glavni zahtevek vložitev pritožbe, ostali zahtevki (posvet s stranko, pregled sodnega spisa in pregled listin in dokumentacije) pa so neposredno povezani s pritožbo, zato nimajo narave samostojnih zahtevkov. Te storitve pa so že zajete v tar. št. 21 OT.

11. Tožnica se v tožbi sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS I U1348/2012 z dne 20. 3. 2013. Iz navedene sodbe izhaja, da gre za drugačno dejansko stanje, zato sklicevanje tožnice na to sodbo v konkretnem primeru ne pride v poštev. Sodišče je v tem primeru tožbi ugodilo iz razloga, ker tožena stranka v postopku ni ugotavljala, kdaj je bila storitev opravljena, temveč je štela, da je napotnica vrnjena prepozno.

12. Prav tako se sodišče strinja s toženo stranko, da predlog za oprostitev plačila sodne takse in izdatkov plačila sodne takse presega obseg dodeljene BPP oziroma da o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks odloča sodeči sodnik, ki meritorno odloča o zadevi. Pri tem sodišče še dodaja, da se prošnja za BPP ne more vložiti v zvezi s sodnimi taksami. Sprememba ZPP je sledila izhodišču, da ZPP ureja oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, kar pomeni, da sodeči sodnik, ki meritorno odloča o zadevi, v tem okviru odloča le še o teh vprašanjih. Ostale oprostitve stroškov postopka (predujmi za izvedbo dokazov, postavitev brezplačnega odvetnika) pa stranka uveljavlja v skladu z določili ZBPP pred pristojnim predsednikom sodišča.(1)

13. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. opomba (1) : Poročevalec, Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D, EVA: 2007-2001-001, z dne 7. 2. 2008, str. 124, 125.