Jedro

V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (organ za BPP) zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenski zadevi opr. št. I K 42398/2014 Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah. V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje z ugotovitvijo, da pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožeči stranki po določbi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ni izpolnjen. Povzema ugotovitve, ki izhajajo iz citirane kazenske zadeve v postopku kaznivega dejanja nevarna vožnja v cestnem prometu po 3., 2. in 1. alinei 3. točke prvega odstavka 324. člena Kazenskega zakonika (KZ). V nadaljevanju citira določbo 3. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), po kateri velja tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja, za nedolžnega dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Posledica domneve nedolžnosti pa je, da se v kazenskem postopku obdolžencu ni treba braniti in dokazovati, da je nedolžen, ampak mu mora tožilec dokazati, da je kriv, v dvomu pa mora sodišče vedno odločiti v korist obdolženca. Vsa odločilna dejstva morajo biti v kazenskem postopku ugotovljena z gotovostjo. 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin določa, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja ima pravico do zagovornika tudi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Ker obramba ni obvezna je treba v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava, gledati na interes pravičnosti, na ta pojem pa se na abstraktni ravni opira tretji odstavek 24. člena ZBPP, ki določa, da je zadeva očitno nerazumna kadar je v nasprotju z interesi pravičnosti. Zakonodaja tega pojma ne določa, zato je treba upoštevati osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno in dejansko zapletenih vprašanj ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženi strokovno obrambo z zagovornikom. Temeljno načelo ZKP je tudi načelo iskanja resnice po 17. členu, po katerem sodišče odločilnih dejstev ne ugotavlja samo na predlog strank, temveč tudi po uradni dolžnosti. Iskanje resnice kot vodilno načelo kazenskega postopka sodišče zavezuje, da v okviru obtožbe, po uradni dolžnosti med drugim ugotavlja dejstva, ki so obdolžencu v korist in jih sam zaradi svoje nevednosti ne uveljavlja. Za kaznivo dejanje nevarna vožnja v cestnem prometu po prvem odstavku 324. člena KZ je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let, torej teža kaznivega dejanja, ki se očita prosilcu ni taka, da bi že po sami višini zagrožene kazni opravičevala postavitev zagovornika. Z vidika opisa in teže kaznivega dejanja ter upoštevaje zbrano gradivo in predlog tožilstva glede dokazov, ki naj jih sodišče izvede (zasliši priče ter pogleda in prebere vse listine in priloge v spisu), po oceni organa za BPP ne gre za pravno ali dejansko tako zapleten postopek, da bi bilo v interesu pravičnosti, da se prosilcu samo za to dodeli zagovornika. Prav tako v kazenskem spisu ni najti okoliščin zaradi katerih prosilec ne bi bil sposoben razumeti pomena in poteka kazenskega postopka oziroma ne bi bil sposoben podati svojega zagovora, prav tako pa ni dodatnih konkretnih okoliščin, ki bi kazale, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec pomoč strokovne obrambe. Pri tem je potreba upoštevati, da so prosilca pri njegovem ravnanju večkrat skušali ustaviti policisti, ki so si zapomnili njegov obraz ter iz svojih službenih vozil naredili videoposnetke in fotografije, prav tako so bili le ti narejeni na cestninski postaji. Iz listin v kazenskem spisu pa tudi izhaja, da ni ponovno pridobil vozniškega dovoljenja, ko mu je prenehalo veljati.

Organ za BPP v sami kazenski zadevi torej ni našel okoliščin, ki bi kazale, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec pomoč strokovne obrambe, zato ocenjuje, da že splošna načela kazenskega postopka kot so načelo iskanja materialne resnice, domneva nedolžnosti ter načelo indubio pro reo v (v dvomu korist obdolženemu) zagotavljajo pošten postopek, poleg tega bo sodišče po uradni dolžnosti ravnalo v skladu z določili ZKP, kar pomeni tudi, da bo prosilcu v kolikor bo to potrebno postavljen zagovornik po uradni dolžnosti. Upoštevaje vse navedeno organ za BPP zaključuje, da je zadeva očitno nerazumna, saj bi bila dodelitev BPP v navedeni kazenski zadevi v nasprotju z interesi pravičnosti ter s sorazmernostjo upravičenosti do delitve BPP, torej v neskladju z namenom kot ga zasleduje ZBPP, prav tako pa prosilec po oceni organa za BPP v predmetnem kazenskem postopku glede na zbrano gradivo v kazenskem spisu nima izgleda za uspeh.

Tožeča stranka s tožbo izpodbijana odločitev organa za BPP kot nepravilno in nezakonito, ker mu neupravičeno odreka pravice do zagovornika. Dejstvo, da v obravnavani kazenski zadevi ni obvezna obramba zagovornika, za dodelitev brezplačne pravne pomoči sploh ni pomembno. Pomembno je dejstvo, da ima tožeča stranka pravico braniti se s pomočjo zagovornika, če to želi. Abstraktno sklicevanje na pojem pravičnosti ne more zadoščati za utemeljitev, da tožeča stranka do zagovornika oziroma do brezplačne pravne pomoči ni upravičena. Pravica do obrambe s pomočjo zagovornika je z Ustavo RS zagotovljena pravica, zato interpretacija tožene stranke, da bi bila v konkretni zadevi dodelitev brezplačne pravne pomoči v nasprotju z interesom pravičnosti ni utemeljena in za takšno odločitev v obravnavani zadevi ni podanega nobenega razloga. Tožena stranka kot razlog, da je zadeva glede katere je tožeča stranka zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna navaja tudi, da glede na zbrane dokaze tožeča stranka nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem prihaja sama s seboj v nasprotje, ko omenja domnevo nedolžnosti, po drugi stranki pa že vsebinsko presoja navedene materialne dokaze, ki se nahajajo v kazenskem spisu in sklepa na bodoče izpovedbe prič, glede prepoznave tožeče stranke kot obdolženca ter na podlagi tega sklepa, da bo tožeča stranka verjetno obsojena. Poudarja, da je iz fotografij in videoposnetkov, ki se nahajajo v spisu mogoče ugotoviti tip vozila in registrsko tablico, ne pa tudi osebe, ki je upravljala z vozilom. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo spremeni tako, da se prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu svetovanja in zastopanja odvetnika v kazenskem postopku opr. št. I K 42398/2014 Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah ugodi, oziroma podredno, da se tožbi ugodi in izpodbijana odločba razveljavi (pravilno odpravi) in zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

K I. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določbo 24. člena ZBPP, s katero je zakonodajalec opredelil objektivne pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči in določil, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku 24. člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi rabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Navedena pravna ureditev torej organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, čeprav le v omejenem obsegu. V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale. V obravnavanem primeru je sporna odločitev glede dodelitve brezplačne pravne pomoči v kazenski zadevi I K 42398/2014 Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah. V citirani kazenski zadevi se tožeči stranki očita storitev kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu, za katerega je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let. Po presoji sodišča se je tožena stranka pri izpolnjevanju pogojev določenih za odobritev brezplačne pravne pomoči pravilno oprla na določbo 24. člena ZBPP tako glede razumnosti zadeve oziroma verjetnega izgleda za uspeh, kot tudi glede upoštevanja interesa pravičnosti. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka pri svoji odločitvi upoštevala relevantne okoliščine konkretne zadeve, tako težo kaznivega dejanja, zapletenost postopka glede na obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, (ne)zahtevno izvedbo kazenskega postopka ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da se je tožeča stranka v kazenskem postopku sposobna sama zagovarjati in braniti svoje interese. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je o tem podala jasno, natančno obrazloženo utemeljitev. Sodišče se zato strinja z razlogi, ki jih je navedla tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

Upoštevaje vse navedeno je zato sodišče kot neutemeljene zavrnilo tožbene ugovore, glede nujne navzočnosti zagovornika v kazenskem postopku.

Sodišče je po povedanem moralo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrniti.

K II. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.