25. 9. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 13. septembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 956/99 z dne 7. 12. 1999 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Krškem št. K 89/99 z dne 17. 6. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ustavni pritožnik je kot oškodovanec prevzel kazenski pregon zoper dve osebi pred Okrajnim sodiščem v Krškem. Ta kazenski postopek je bil s sklepom ustavljen, ustavnemu pritožniku pa je bilo kot subsidiarnemu tožilcu naloženo povračilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP), potrebnih izdatkov obdolžencev in povprečnine. Zoper sklep sodišča prve stopnje je ustavni pritožnik vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče s sklepom zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Zoper sklep Višjega sodišča je ustavni pritožnik vložil ustavno pritožbo, v kateri navaja, da so mu bile s sklepoma prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča kršene človekove pravice in temeljne svoboščine iz 14., 23., 49. in 50. člena Ustave. Te kršitve naj bi bile podane s tem, da ga je sodišče obsodilo na plačilo stroškov kazenskega postopka, ki jih po lastnih trditvah ne more plačati, namesto da bi ga oprostilo vseh ali dela stroškov, kakor je skladno z določbami ZKP mogoče storiti za obdolženca. To naj bi povzročilo neenakost oziroma neenakopravnost med subsidiarnim tožilcem in obdolžencem.

3.Hkrati z ustavno pritožbo je ustavni pritožnik vložil še pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZKP spričo dejstva, da ta ne ureja vprašanja oprostitve plačila stroškov kazenskega postopka za oškodovanca kot tožilca.

B.

4.O omenjeni pobudi, vodeni pod številko U-I-95/00, je Ustavno sodišče odločalo na seji dne 4. 7. 2002 in jo zavrnilo.

5.Okrajno sodišče v Krškem in Višje sodišče v Ljubljani, ki je sklep prvega potrdilo, sta se pri odločanju o stroških kazenskega postopka v konkretni zadevi oprli na določbe ZKP, ki za primer ustavitve kazenskega postopka predvidevajo obsodbo subsidiarnega tožilca na plačilo stroškov kazenskega postopka, hkrati pa zanj ne predvidevajo možnosti oprostitve plačila teh stroškov. Ustavno sodišče je v navedenem sklepu št. U-I-95/00 zavrnilo očitke o neskladnosti z Ustavo, ker ZKP ne omogoča oprostitve plačila stroškov kazenskega postopka tudi za oškodovanca kot tožilca.

Zato tudi očitno ni v neskladju s pravico do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), s pravico do enakosti orožij v kazenskem postopku (ki jo je mogoče izvajati iz določb 22. in 23. člena Ustave) in s pravico do socialne varnosti (50. člen Ustave), če sodišče v konkretnem kazenskem postopku oškodovancu kot tožilcu naloži plačilo stroškov kazenskega postopka oziroma ga plačila teh stroškov ne oprosti, ne glede na gmotno stanje tega oškodovanca.

6.Ustavni pritožnik je v ustavni pritožbi še zatrjeval, da mu je bila z izpodbijanima sklepoma kršena svoboda dela iz 49. člena Ustave. Pri tem ni obrazložil, zakaj naj bi mu bila ta temeljna svoboščina kršena, zato te trditve sploh ni bilo mogoče preizkusiti.

7.Ker je očitno, da z obsodbo na plačilo stroškov kazenskega postopka z omenjenima sklepoma niso bile kršene pritožnikove človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer