Jedro

Primeri, v katerih je prekinitev postopka obligatorna, so taksativno našteti v prvem odstavku 205. člena ZPP. Vsi ostali primeri prekinitve (po 206. členu ZPP), vključno z reševanjem predhodnega vprašanja, so fakultativne narave.  

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo toženčev predlog za prekinitev postopka.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje toženec po pooblaščenki. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 13. in 206. člen ZPP, saj gre za kompleksno predhodno vprašanje skupnega premoženja, ki bi se moralo rešiti na matičnem področju. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, ker meni, da sklep ne vsebuje presoje konkretnih okoliščin primera, ne vsebuje tehtanja med pravicami strank in ne vsebuje presoje sorazmernosti posega v pravice toženca. Izpostavlja tudi kršitev pravice do doma (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah; v nadaljevanju: EKČP), kršitev ustavnih pravic do enakega varstva pravic, pravnega sredstva in nedotakljivosti stanovanja (22., 25., 35. in 36. člen Ustave Republike Slovenije; v nadaljevanju: Ustava RS) ter opozarja na nevarnost nasprotujočih si odločitev. Ob tem predlaga zaslišanje v pritožbi navedenih prič. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njegovemu predlogu za prekinitev postopka ugodi in se postopek prekine. Priglaša pritožbene stroške.

3.Tožnica po pooblaščenki obrazloženo odgovarja na pritožbo. Predlaga, da se le-ta zaradi neutemeljenosti zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Neutemeljen je pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Izpodbijani sklep vsebuje jasne in razumljive razloge o vseh odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj šteje vprašanje skupnega premoženja za predhodno vprašanje in zakaj se je odločilo, da ga bo reševalo samo. Ti razlogi si ne nasprotujejo in niso v nasprotju z izrekom, zato je omogočen pritožbeni preizkus. Kar uveljavlja pritožba, ne pomeni kršitve, zaradi katere se sklepa ne bi dalo preizkusiti, temveč pomeni nestrinjanje z odločitvijo.

6.Toženec zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje postopek prekiniti. Primeri, v katerih je prekinitev postopka obligatorna, so taksativno našteti v prvem odstavku 205. člena ZPP. Pritožba niti ne zatrjuje, da bi šlo v konkretnem primeru za katero izmed situacij po citirani določbi. Vsi ostali primeri prekinitve (po 206. členu ZPP), vključno z reševanjem predhodnega vprašanja, so fakultativne narave. To pomeni, da je odločitev o prekinitvi prepuščena diskrecijski presoji sodišča prve stopnje. Morebitna nesmotrnost (na katero se v jedru nanaša pritožba) ne pomeni nezakonitosti odločitve.

7.Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo pooblastilo iz 13. člena ZPP, ki mu omogoča, da samo reši predhodno vprašanje, o katerem še ni odločilo pristojno sodišče. Ker je sodišče prve stopnje to diskrecijo uporabilo v skladu z načelom pospešitve postopka v prednostnih zadevah, mu tudi ni mogoče očitati nikakršne arbitrarnosti, kot to izpostavlja pritožba.

8.Ker ima takšna rešitev pravni učinek le v tej pravdi, s tem ni prekršeno načelo enakega varstva pravic in pravica do pravnega sredstva (22., 23. in 25. člen Ustave RS), saj bo toženec vsebino te odločitve lahko izpodbijal v pritožbi zoper končno sodbo. Posledično niso podane niti zatrjevane kršitve 8. člena EKČP ter 35. in 36. člena Ustave RS. Pravica do spoštovanja doma ne pomeni dolžnosti sodišča, da prekine postopek zaradi reševanja predhodnega vprašanja. Sodišče bo v okviru reševanja predhodnega vprašanja ugotavljalo pravno podlago za bivanje toženca v hiši, s čimer bo zagotovljeno ustrezno sodno varstvo njegovih pravic.

9.Z zgoraj pojasnjenim je odgovorjeno na vse bistvene pritožbene navedbe. Obsežne navedbe, s katerimi pritožba utemeljuje potrebnost prekinitve postopka in predlaga zaslišanja prič, so ob pojasnjenem pravno neodločilne za pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za prekinitev pravdnega postopka utemeljeno zavrnilo.

10.Ker izpodbijani sklep tudi ni obremenjen s kršitvami določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo na temelju 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

11.Tožnica stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila. Ker gre za vmesno procesno odločitev, so pritožbeni stroški nadaljnji stroški pravdnega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 164. členom ZPP).

-------------------------------

1Da izpodbijani sklep ne vsebuje presoje konkretnih okoliščin primera, da ne vsebuje tehtanja med pravicami strank in da ne vsebuje presoje sorazmernosti posega v pravice toženca.

2Gre namreč za zadevo izselitve iz stanovanjske hiše, kar ni pritožbeno sporno, ki se po 111. členu Stanovanjskega zakona rešuje prednostno.