Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Rahlo oplazenje dveh vozil, brez udrtin na pločevini, ob tem, da tožnica, razen buške na levi strani glave, objektivno ni izkazala obstoja drugih poškodb (stroškov za delo izvedenca ni založila), brez dvoma predstavlja neznatno škodo, ki ni pravno priznana.
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 11.000 EUR s pripadki, ki jo je utrpela zaradi poškodb v prometni nesreči 27. 8. 2014. 2. Odločitev sodišča iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, kljub temu, da je tožeča stranka dokazala, da se je dne 27. 8. 2014 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila poškodovana kot voznica vozila, v katerega je trčilo vozilo zavarovanke tožene stranke. Tožeča stranka je dokazala, da je do nezgode prišlo, sodišče pa bi moralo uporabiti materialnopravne predpise, ki določajo objektivno odškodninsko odgovornost in tožbenemu zahtevku ugoditi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V pritožbenem postopku je nesporno dejansko stanje: 1) zavarovanka tožene stranke je dne 27. 8. 2014 v križišču, pri zavijanju desno, oplazila avto tožeče stranke, ki je pravilno vozil po svojem voznem pasu; 2) na vozilu tožnice je nastala sled poškodbe brez vdolbine, na vozilu zavarovanke tožene stranke poškodb ni bilo; 3) ker sta se obe vozili gibali v isti smeri, ob stiku vozil ni bilo nobenega sunka, udarca, naleta ali močnega natega varnostnega pasu; 4) tožeča stranka predujma za delo sodnega izvedenca prometne stroke in izvedenca medicinske stroke ni založila; 5) tožnica je bila v času od 2010 do 2014 večkrat udeležena v različnih prometnih nesrečah, nazadnje 30. 11. 2016, v kateri so ji zaradi telesnih poškodb in obsežnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti izplačali odškodnino.
5. V obravnavani odškodninski zadevi je sodišče prve stopnje, glede na tožničin opis škodnega dogodka, najprej ugotavljalo kumulativni obstoj štirih osnovnih elementov odškodninske obveznosti (škoda, protipravno delovanje povzročitelja, vzročna zveza in odgovornost). Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je oprlo na ugotovitev, da tožeča stranka kljub dokaznemu bremenu, ki ji je bilo naloženo, ni dokazala nastanka škode. Ugotovitev, ali je škoda sploh nastala, pa je osrednja podlaga vsake zatrjevane odškodninske obveznosti. Pritožbeno sodišče se bo zato opredelilo le do razlogov sodbe, ki se nanašajo na vprašanje, ali je tožnici nastala pravno priznana škoda.
6. Po določilu 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) sodišče prisodi oškodovancu pravično denarno odškodnino za telesne bolečine, strah ter zmanjšanje življenjskih aktivnosti le tedaj, če spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje, to opravičujejo. Rahlo oplazenje dveh vozil, brez udrtin na pločevini, ob tem, da tožnica, razen buške na levi strani glave, objektivno ni izkazala obstoja drugih poškodb (stroškov za delo izvedenca ni založila), brez dvoma predstavlja neznatno škodo, ki ni pravno priznana.
7. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo potrdilo na podlagi 353. člena ZPP.