Jedro

Da bi tožena stranka uspela z ugovorom nekvalitete opravljenih, pa zaračunanih del tožeče stranke, bi morala pojasniti, v čem so bile napake opravljenih del, jih konkretizirati in o tem pravočasno obvestiti tudi podjemnika – tožečo stranko. Le tako bi lahko sodišče presojalo, ali sploh gre za napake, ali so te očitne ali skrite in ali jih je tožena stranka tožeči stranki pravočasno grajala, s tem pa si zagotovila pravico do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče obdržalo v veljavi izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 14970/2009 z dne 13. 2. 2009 v prvem odstavku izreka za glavnico 3.706,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2008 dalje do plačila in za glavnico 1.368,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 10. 2008 dalje do plačila (I. točka izreka), isti sklep o izvršbi pa je v prvem odstavku izreka razveljavilo za glavnico 180,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2008 dalje do plačila in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v znesku 836,24 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje oziroma spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker ni izčrpalo dokaznega postopka, saj ni zaslišalo po toženi stranki predlagane priče J. M., ki naj bi potrdil, da je bilo delo tožeče stranke izvedeno nekvalitetno in po investitorju tudi grajano toženi stranki.

6. Da bi tožena stranka uspela z ugovorom nekvalitete opravljenih, pa zaračunanih del tožeče stranke, bi morala pojasniti, v čem so bile napake opravljenih del, jih konkretizirati in o tem pravočasno obvestiti tudi podjemnika – tožečo stranko (prvi odstavek 633. člena OZ, 634. člen OZ). Le tako bi lahko sodišče presojalo, ali sploh gre za napake, ali so te očitne ali skrite in ali jih je tožena stranka tožeči stranki pravočasno grajala, s tem pa si zagotovila pravico do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov. Ker teh trditev tožena stranka ni zmogla, za razmerje med pravdnima strankama pa razmerje tožene stranke do investitorja in njegovi ugovori, posredovani toženi stranki, niso relevantni, je odveč tudi izvedba dokaznega postopka z zaslišanjem predlagane priče. Sicer pa stranka manjkajočih trditev ne more nadomestiti s predlaganimi dokazi. Povezanost trditvene podlage z dokazno ponudbo je namreč dosledno izvedena v prvem odstavku 287. člena ZPP.

7. Ker se je izrecno uveljavljan pritožbeni razlog izkazal za neutemeljenega, prvostopenjsko sodišče pa tudi ni zagrešilo kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče po drugem odstavku 350. člena ZPP paziti ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8.Izrek o pritožbenih stroških tožene stranke temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in je posledica njenega neuspeha v pritožbenem postopku.