Jedro

Če je v zahtevi za denacionalizacijo navedeno, kdo je upravičenec, zahtevi pa je priložena tudi listina o državljanstvu samo za to osebo, je zahteva glede upravičenca določno opredeljena in ni podlage za stališče, da bi prvostopni upravni organ moral vložnika zahteve pozvati k dopolnitvi oziroma, da se opredeli do tega, ali je upravičenec tudi oseba, na katero se nanaša listina o podržavljenju. Čeprav je zahtevi za denacionalizacijo priložena tudi listina o podržavljenju, ki se nanaša na oba solastnika, to še ne pomeni, da je vložnik zahteve izrazil voljo, da zahteva denacionalizacijo po obeh.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi z dne 16.2.2004, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper 2. točko izreka dopolnilne odločbe Upravne enote Maribor z dne 28.2.2003. S to točko izreka je prvostopni upravni organ zavrnil zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin (1/2 nepremičnin, ob podržavljenju parc. št. 213- zgradba in ostala poslopja v Mariboru, v izmeri 274 m2, prip. vl. št. 700 k.o...), podržavljenih M.P. Sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki in navaja, da je bila navedena zahteva utemeljeno zavrnjena. Tožnik jo je vložil 28.1.1995 z vlogo, s katero je dopolnil že vloženo pravočasno zahtevo. Po 62. členu ZDen mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati določene podatke ter ji morajo biti priložene listine, med drugim tudi potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu. Dopolnitev je bila vložena po izteku roka, ki je določen v 1. odstavku 64. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), to je po 7.12.2003. V roku iz 1. odstavka 64. člena ZDen je tožnik vložil zahtevo, v kateri je kot upravičenca izrecno navedel samo svojega strica A.K., kar dokazujeta tudi k zahtevi priložena potrdilo o državljanstvu in izpisek iz matične knjige umrlih. Iz drugih, zahtevi priloženih listin, pa izhaja, da je bila A.K. podržavljena oziroma nacionalizirana samo 1/2 nepremičnin, druga polovica pa M.P. Tudi v poznejših vlogah, zahtevi za izdajo začasne odredbe in v pisanjih z dne 5.1.1994, je tožnik kot upravičenca navajal samo A.K. Postopek denacionalizacije je predlagalni in je v celoti vezan na rok iz 1. odstavka 64. člena ZDen. Stranka lahko razširi svoj zahtevek le do poteka roka iz 1. odstavka 64. člena ZDen. Prvostopni upravni organ ni bil dolžan tožnika pozivati k dopolnitvi pravočasne zahteve. V pritožbi zatrjuje tožnik zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Že iz odločbe o podržavljenju, ki jo je priložil pravočasni zahtevi izhaja, da gre za dva upravičenca in je v pravočasni zahtevi očitna pisna pomota, ki je bila kasneje odpravljena. Zato bi ga prvostopni upravni organ moral pozvati na dopolnitev pravočasne zahteve.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006- ZUS-1), ki velja od 1.1.2007 dalje, se vložena pritožba obravnava kot pritožba po ZUS-1, ker je bilo v upravnem postopku odločeno meritorno. Po ZDen je pravnomočnost sodbe pogoj za izvršitev upravnega akta.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Po presoji pritožbenega sodišča se sodišče prve stopnje pravilno sklicuje na določbe 62. člena ZDen, ki predpisujejo podatke, ki jih mora vsebovati zahteva za denacionalizacijo kot vloga za uvedbo upravnega postopka in listine, ki ji morajo biti priložene. Po teh podatkih oziroma vsebini listin se določi vsebina zahtevka. Glede na ugotovitve, da je v pravočasni zahtevi tožnik izrecno navedel, da je upravičenec A.K. in da je kot listini, ki označujeta upravičenca, pravočasni zahtevi priložil potrdilo o vpisu A.K. v evidenco o državljanstvu in izpisek iz matične knjige umrlih za A.K., pritožbeno sodišče pritrjuje stališču, da je glede upravičenca pravočasna zahteva določno opredeljena. To pa pomeni, da ni podlage za pritožbena zatrjevanja, da bi v zvezi z določitvijo upravičenca prvostopni upravni organ moral tožnika pozvati k dopolnitvi pravočasne zahteve. Čeprav je pravočasni zahtevi tožnik priložil listino o podržavljenju, ki se nanaša na oba solastnika, to še ne pomeni, da je izrazil voljo, da zahteva denacionalizacijo po obeh. V podatkih upravnih spisov ni podlage za pritrditev pritožbenemu zatrjevanju, da naj bi v pravočasni zahtevi bila očitna pisna napaka. Že sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je tožnik tudi v svojih poznejših vlogah navajal za upravičenca samo A.K., vse do 28.1.1995, ko je z vlogo, ki jo je sam naslovil kot dopolnitev pravočasne zahteve, kot upravičenko navedel še M.P. Da je ta vloga prepozna oziroma, da velja tudi za take dopolnitve zahteve za denacionalizacijo rok iz 1. odstavka 64. člena ZDen, je pravilno stališče in sodišču prve stopnje ni mogoče očitati zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje prvostopnega akta.

Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja, zato na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUS-1 ni mogoče z uspehom uveljaviti pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Ker v postopku upravnega spora niso bile storjene napake, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.