Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo določbe 146. člena ZEKom-1 (sedaj 213. člena ZEKom-2) na ugotovljeno dejansko stanje predmetne zadeve?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo določbe 146. člena ZEKom-1 (sedaj 213. člena ZEKom-2) na ugotovljeno dejansko stanje predmetne zadeve?

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke, št. 38260-33/2021/16 z dne 30. 7. 2021, s katero je ugodila predlogu A. A. (stranke z interesom v tem upravnem sporu) za rešitev spora tako, da ji je tožeča stranka dolžna odpisati zaračunan znesek po postavki "Klici v tujino" na računu, št. 2012286167563 z dne 30. 12. 2020, v višini 133,56 EUR z DDV.

2.Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je Upravno sodišče odločitev oprlo na drugi odstavek 146. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom-1). Pritrdilo je toženkini ugotovitvi, da je bil sporni klic v tožničinem obračunskem sistemu evidentiran kot posledica zlorabe

in da A. A. ni mogoče očitati krivde. Toženka je na podlagi uporabničine

starosti (gre za starejšo gospo) in njenih uporabniških navad, ne glede na tožničino CDR (Call Data Record) datoteko, pravilno zaključila, da stranka z interesom ni sama zavestno in hote opravila klica. Dokazna stiska, v kateri se je znašla (ker je zatrjevala negativno dejstvo, da ni klicala v Tunizijo), pri meritornem odločanju dopušča nižji dokazni standard. Po presoji Upravnega sodišča sta tako možna samo dva scenarija: bodisi je bil klic sistemsko generiran (kar ugotavlja toženka) bodisi se je po zgrešenem wangiri klicu sprožil brez zavedanja uporabnice. V obeh primerih gre za nezakrivljeno zlorabo, za katero uporabnik ne odgovarja.

3.Tožeča stranka (v nadaljevanju predlagateljica) je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem postavlja tri pravno pomembna vprašanja:

Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo določbe 146. člena ZEKom-1 (sedaj 213. člena ZEKom-2) na ugotovljeno dejansko stanje predmetne zadeve in se pri tem sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. X Ips 10/2023 z dne 10. 5. 2023 in uporabilo vsebino odločitve Vrhovnega sodišča na konkretni primer skladno z dejansko meritorno presojo Vrhovnega sodišča?

Ali določba 2. odst. 146. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-1) (sedaj 2. odst. 213. člena ZEKom-2) predstavlja ustrezno materialno pravno podlago za sprejem meritorne odločitve Upravnega sodišča v zvezi s tožbenim zahtevkom tožeče stranke?

Ali je Upravno sodišče RS pravilno uporabilo določbe 146. člena ZEKom-1, (sedaj identični 213. člen ZEKom-2), ko je presodilo, da se 2. odstavek uporablja tudi v primeru neizpolnitve dejanskih okoliščin za uporabo 1. odstavka, torej tudi kadar ne gre za tveganje za varnost omrežja?

4.Predlog je delno utemeljen.

5.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa (prvega vprašanja) izpolnjeni, zato je predlogu tožeče stranke za dopustitev revizije v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6.Gre za vprašanje razlage zakonske določbe 146. člena ZEKom-1, katerega besedilo ostaja nespremenjeno v ZEKom-2. Nanaša se na to, ali je navedeni člen ustrezna pravna podlaga za odločanje o prevzemu stroškov zagotavljanja javnih komunikacijskih storitev v primeru, ko ti stroški nastanejo kot posledica t. i. wangiri klicev. O tem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo in je obenem pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse, saj se bo lahko pojavilo še v drugih sporih.

7.V preostalem delu (glede drugega in tretjega vprašanja) Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji. Zato je predlog za dopustitev revizije v tem delu zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člen ZPP).

-------------------------------

1Navedlo je, da je iz poteka wangiri klica/njegovih značilnosti, opisa tovrstnih klicev v tožbi in tožničinega opisa na naroku mogoče sklepati, da gre za obliko zlorabe.

2Uporabnica telefonske številke, s katere naj bi bil klic opravljen, je mama stranke z interesom.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o elektronskih komunikacijah (2012) - ZEKom-1 - člen 146, 146/2

Zakon o elektronskih komunikacijah (2022) - ZEKom-2 - člen 213

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 267a, 367a/1, 367c, 367c/3

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 22, 22/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.