Jedro

Ugovor zastaranja pritožnik prvič uveljavlja v pritožbi. Pritožnik bi ugovor zastaranja, ki spada v trditveno podlago strankih navedb, lahko uveljavljal že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, najpozneje pa na prvem naroku za glavno obravnavo. Zato pritožbene navedbe o zastaranju terjatve sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, Okrajnega sodišča v Domžalah, opr.štev.: I 99/00400, z dne 24.5.1999. S sklepom je toženi stranki naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka v višini 36.590 SIT. Proti navedeni odločbi vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Opozarja na nepravilno navajanje datuma posojilne pogodbe v razlogih izpodbijane sodbe. Zanimivo se mu zdi, da se v razlogih enkrat navaja d.o.o., Ljubljana, enkrat pa d.d. (banka). Čudi se, ker družbe d.o.o. ni v I Bonu za leto 2001/II. Dopušča možnost, da je terjatev zastarala, saj je iz leta 1988 in ne iz leta 1998. Pritožba ni utemeljena. Ugovor zastaranja pritožnik prvič uveljavlja v pritožbi. Po določbi 1. odstavka 337. člena ZPP pa v pritožbi ni mogoče navajati novih dejstev, razen če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 286. člena tega zakona. Pritožnik bi ugovor zastaranja, ki spada v trditveno podlago strankinih navedb, lahko uveljavljal že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, najpozneje pa na prvem naroku za glavno obravnavo DNE 9.11.2001, na katerega je bil pravilno vabljen, vendar se naroka ni udeležil, svojega izostanka pa tudi ni opravičil (glej podatke spisa). Zato navedene pritožbene navedbe o zastaranju terjatve sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati. Dejstvo, da sta v sodbi navedeni enkrat d.o.o., Ljubljana, enkrat pa d.d. (banka) so le posledica dejansko in materialnopravno pravilne ugotovitve prvostopnega sodišča o obstoju obeh družb ter o tem, da je terjatev tožeče stranke prešla na podlagi cesije od drugonavedene družbe na prvonavedeno družbo - tožečo stranko. Čeprav slednja morda res ni navedena v I Bon obrazcu za leto 2001 (registru uspešnosti poslovanja gospodarskih družb), kot to zatrjuje pritožnik, pa je tudi to zatrjevano dejstvo pravno povsem nepomembno za predmetni spor. Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je v razlogih sodbe enkrat nepravilno navedena letnica posojilne pogodbe - 1998 namesto 1988, kar pa bo sodišče prve stopnje, glede na to, da gre za očitno pisno pomoto, lahko odpravilo s sklepom o popravi sodbe (člen 328/1 ZPP). Ker tudi uradoma izveden preizkus prvostopne odločbe ni pokazal kakšnih procesnih ali materialnopravnih nepravilnosti, ki bi terjale poseg pritožbenega sodišča v izpodbijano odločbo (2.odstavek 350. člena ZPP), je ob povedanem pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Odločitev pritožbenega sodišča o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o stroških, katerega pritožnik neobrazloženo izpodbija, je implicite vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe zoper sodbo (člen 166/1 ZPP).