Jedro

Pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodna taksa ni bila plačana. S predloženimi dokazili namreč dolžnik izkaže plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 5. 7. 2019 (33,00 EUR), ki je bil glede na podatke spisa izdan v zvezi z dolžnikovo pritožbo zoper sklep z dne 1.7. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na premičnine. Izpodbijana odločitev pa se nanaša na pritožbo z dne 8. 7. 2019.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo z dne 8. 7. 2019 štelo za umaknjeno.

2. Navedeno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zatrjuje, da je bila sodna taksa v skladu s plačilnim nalogom, ki ga je prejel dne 29. 7. 2019, isti dan pravočasno plačana. Prilaga plačilni nalog z dne 5. 7. 2019 ter potrdilo o plačilu sodne takse z dne 29. 7. 2019. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Peti odstavek 29b. člena ZIZ določa, da če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi ugotovitve, da dolžnik sodne takse za pritožbo z dne 8. 7. 2019 ni plačal niti v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, niso pa podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Pri tem iz spisovnih podatkov izhaja, da je bil dolžnik na posledice neplačila sodne takse, ki nastopijo po petem odstavku 29.b člena ZIZ, v plačilnem nalogu z dne 5. 8. 2019 opozorjen.

6. Pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodna taksa ni bila plačana. S predloženimi dokazili namreč dolžnik izkaže plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 5. 7. 2019 (33,00 EUR), ki je bil glede na podatke spisa izdan v zvezi z dolžnikovo pritožbo zoper sklep z dne 1. 7. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na premičnine. Izpodbijana odločitev pa se nanaša na pritožbo z dne 8. 7. 2019, ki jo je dolžnik glede na podatke spisa vložil zoper sklep z dne 7. 6. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje priznalo upniku nadaljnje izvršilne stroške in v zvezi s katero je bil na plačilo sodne takse (33,00 EUR) pozvan s plačilnim nalogom z dne 5. 8. 2019 (in ne z dne 5. 7. 2019). Plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 5. 8. 2019 pritožnik niti ne zatrjuje, iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi bila sodna taksa plačana tako za pritožbo dolžnika zoper sklep z dne 1. 7. 2019 (o kateri je bilo odločeno s sklepom VSC z dne 19. 2. 2020) kot tudi za pritožbo z dne 8. 7. 2019. 7. Ker je plačilo sodne takse za predmetno pritožbo glede na prvi odstavek 29.b člena ZIZ procesna predpostavka, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

8. Pritožbene trditve so neutemeljene, prav tako pa niso podane tiste kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP vse zvezi s 15. členom ZIZ).