Jedro

Glede na čas, za katerega se je odmerjala akontacija nagrade stečajnemu upravitelju (2 leti in 6 mesecev), je mogoče odmeriti akontacijo nagrade največ v višini 12 povprečnih mesečnih plač.

Izrek

Pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 19.8.2005 se ugodi in se ta sklep razveljavi.

Pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 4.8.2005 pa se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se akontacija nagrade stečajnemu upravitelju za čas od 17.12.2002 do 17.6.2005 odmeri v brutto znesku 3.958.588,00 SIT, v ostalem pa se pritožba zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog stečajnega upravitelja izdalo dne

4.8.2005 sklep (sklep na zap. št. 214), s katerim je odločilo, da se stečajnemu upravitelju za čas od 17.12.2002 do 17.6.2005 odmeri akontacija nagrade v brutto znesku 6.597.648,00 SIT.

Proti temu sklepu je v pritožbenem roku vložil pritožbo upnik in predsednik upniškega odbora B.O. Pritožba je bila vložena dne

8.8.2005 (zap. št. 218).

Potem, ko je sodišče prve stopnje to pritožbo vročilo stečajnemu upravitelju, je le-ta dne 18.8.2005 vložil vlogo, ki jo je označil kot popravo predloga (vloga na zap. št. 225).

Sodišče prve stopnje pa je nato dne 19.8.2005 izdalo sklep (sklep na zap. št. 226), s katerim je v izreku odločilo, da svoj prejšnji sklep (sklep z dne 4.8.2005) nadomesti s sklepom in je v njem akontacijo nagrade odmerilo v bruto znesku 4.618.353,60 SIT za obdobje od

18.12.2002 do 4.7.2005. Proti temu sklepu je upnik B.O. tudi vložil pritožbo (pritožba na zap. št. 236). Pritožba je bila vložena dne 29.8.2005. V tej pritožbi upnik navaja, da je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa z dne 19.8.2005 kršilo pravila postopka, ko je nadomestilo svoj sklep z dne 4.8.2005. Hkrati pa trdi, da je tudi s tem sklepom napačno odmerilo akontacije nagrade.

Pritožba zoper sklep z dne 19.8.2005 je utemeljena.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa z dne 19.8.2005 izhaja, da je sodišču prve stopnje kot podlaga za izdajo sklepa očitno služilo določilo 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL, čeprav teh določb v izpodbijanem sklepu ni navedlo. Sodišče prve stopnje je namreč v razlogih sklepa navedlo, da je prišlo pri izdaji sklepa o odmeri akontacije (to je sklepa z dne 4.8.2005) do računske pomote. Ti razlogi sodišča prve stopnje kažejo na to, da je sodišče štelo, da ima podlago za izdajo izpodbijanega sklepa v zgoraj citirani zakonski določbi. Upnik pa s pritožbeno trditvijo, da je sodišče kršilo pravila postopka, zatrjuje, da v dani situaciji ni bilo podalge za izdajo popravnega sklepa.

Po 1. odstavku 328. člena ZPP, ki ga je v stečajnem postopku sicer mogoče uporabiti (15. člen ZPPSL), sme predsednik senata kadarkoli med drugim popraviti tudi očitne računske pomote. Toda v konkretnem primeru ni šlo za očitno računsko pomoto sodišča, pač pa je sodišče s sklepom z dne 19.8.2005 spreminjalo svojo prejšnjo odločitev tako glede zneska kot tudi glede datuma časovnega obdobja, za katerega je odmerjala nagrado. Svojo odločitev pa je spreminjalo tudi z drugačno uporabo Odredbe o merilih za določanja nagrade stečajnim upraviteljem. Torej ni šlo za odpravo neke očitne računske pomote.

Zato v dani situaciji ni bilo podlage za izdajo sklepa o popravi izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je z izdajo sklepa z dne

19.8.2005 kršilo zgoraj navedeno zakonsko procesno določbo, zato pritožba utemeljeno uveljavlja to kršitev.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 19.8.2005 ugodilo in sklep razveljavilo, saj za izdajo popravnega sklepa v dani sitauciji ni bilo pravne podlage.

S tem pa je potrebno odločiti o upnikovi pritožbi, ki jo je vložil zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 4.8.2005 (sklep na zap. št. 214), ki jo je sodišče prve stopnje očitno (vendar nepravilno) štelo kot predlog za popravo sklepa.

Pritožba upnika zoper sklep z dne 4.8.2005 je deloma utemeljena.

S tem sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu stečajnega upravitelja, da se mu odmeri akontacija nagrade za čas od 17.12.2002 do dne 17.6.2005. Stečajni upravitelj je v predlogu (predlog na zap. št. 200) predlagal, da se mu odmeri akontacija nagrade za deset tromesečij, oziroma v višini 20 povprečnih mesečnih plač (po 274.902,00 SIT) povečano za 20 % DDV.

Sodišče prve stopnje je s sklepom predlogu v celoti ugodilo, pri čemer je v sklepu ugotovilo, da stečajni postopek traja štiri leta in šest mesecev. Pritožnik v pritožbi trdi, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da se akontacija nagrade odmerja za čas štirih let in šest mesecev oziroma, da je stečajni postopek do dne 17.6.2005 trajal toliko časa in trdi, da bi za navedeni čas smelo sodišče odmeriti nagrado največ v višini 12 povprečnih plač.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik utemeljeno trdi, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu nepravilno ugotovilo čas trajanja stečajnega postopka oziroma čas za katerega je odmerjalo akontacijo nagrade.

Po 8. členu Odredbe o merilih za odločanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (Ur. l. RS, št. 67/93 - 56/05) se akontacija nagrade odmerja z upoštevanjem tromesečij dela in sicer za vsako tromesečje dela največ dve povprečni mesečni plači z omejitvijo največ osem povprečnih plač za vsaki dve leti. Upoštevaje to določbo in ker je v tem primeru sodišče odločalo o odmeri akotnacije nagrade za delo stečajnega upravitelja, ki je trajalo že več kot dve leti, je za čas dveh let, to je za čas do 17.12.2004 lahko odmerilo nagrado v višini največ osmih povprečnih mesečnih plač. Do 17.6.2005 pa sta se napolnili še dve tromesečji in za vsako tromesečje je mogoče odmeriti največ dve plači, torej štiri mesečne plače. Pritožnik tako utemeljeno trdi, da bi za navedeno obdobje sodišče smelo odmeriti največ dvanajst povprečnih mesečnih plač in ne dvajset povprečnih plač, kot je v izpodbijanem sklepu nepravilno odmerilo sodišče prve stopnje (nepravilno pa je odmerilo tudi v popravnem sklepu, ko je zaključilo, da mu pripada štirinajst povprečnih plač).

Pritožba upnika, ki se nanaša na število mesečnih plač, ki jih je glede na obdobje mogoče priznati, je tako utemeljena. Glede na pritožbene trditve ni sporen znesek povprečne mesečne plače, ki ga je sodišče uporabilo pri odmeri akontacije. Sporno pa je po pritožbi to, ali je stečajni upravitelj upravičen do akontacije nagrade in do kolikšne. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo pripomb upniškega odbora, sprejetih na seji dne 19.7.2005. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu res ni opredelilo do stališča upniškega odbora, ki so bile sodišču prve stopnje posredovane z zapisnikom dne 22.7.2005 (zapisnik na zap. št. 212) v zvezi s predlogom stečajnega upravitelja glede akontacije nagrade.

Toda stališče upniškega odbora, navedeno v točki 5 prej citiranega zapisnika, je zelo posplošeno. V njem je samo posplošeno navedeno, da je predlagana akontacija iz mnogih vidikov nesprejemljiva, pri čemer pa ni bil navedenen noben konkretni razlog oziroma vidik, zaradi katerega naj bi akontacija ne bila sprejemljiva in upniški odbor tudi ni navedel, kakšna akontacija nagrade bi po njegovem mnenju bila sprejemljiva oziroma primerna. Sodišču prve stopnje zato ni bilo potrebno posebej zavzemati stališča do teh trditev upniškega odbora.

Pritožnik pa v pritožbi ne trdi, da je odmerjena akontacija nagrade glede na obseg razdelitvene mase oziroma glede na predvideno nagrado povsem neprimerna oziroma previsoka.

Upoštevaje čas, za katerega se je odmerjala akontacija, bi torej sodišče prve stopnje smelo odmeriti akontacijo v višini dvanajstih mesečnih plač in ne dvajsetih mesečnih plač, oziroma v višini

3.958.588,00 SIT brutto.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbi zoper sklep z dne 4.8.2005 delno ugodilo in odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).