Jedro

Iz obrazložitve odločbe in priloženih upravnih spisov izhaja, da so po PGD vsa gradbena dela predvidena v notranjosti lokala in se z njimi ne posega v skupne dele ali naprave stavbe, čemur tožnica ne ugovarja, kar pomeni, da gre za nesporno dejstvo. Ker tudi ni sporno, da je lokal v izključni lasti prizadete stranke (na stavbi je vzpostavljena etažna lastnina), ni podlage, da bi toženka za predvidena dela zahtevala soglasje ostalih lastnikov etažnih enot v stavbi, solastnikov skupnih delov stavbe in naprav.

Neizkazan in protispisen je tožbeni ugovor, da predloženi projekt ne ureja prezračevanja, saj načrtovane rešitve glede prezračevanja ureja PGD v Načrtu strojnih inštalacij projektanta C. d.o.o. z marca 2011, dopolnjen februarja 2015.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo prizadeti stranki v tem upravnem sporu, družbi A. d.o.o., izdala gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti poslovnega prostora (iz sončnega studia v gostinski lokal-kavarno) v izmeri 96,82 m2, v delu objekta B., na zemljišču s parc. št. 2862 k.o. ..., po tam navedenem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in pod tam navedenimi splošnimi pogoji gradnje (I. in II. točka izreka). Odločeno je bilo še, da gradbeno dovoljenje neha veljati, če prizadeta stranka v enem letu po njegovi pravnomočnosti ne začne z deli, ki so v zvezi s spremembo namembnosti, da pa lahko v času veljavnosti gradbenega dovoljenja podaljša njegovo veljavnost, vendar največ dvakrat in to največ za dve leti (III. točka izreka); da se z deli v zvezi s spremembo namembnosti lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, po dokončnosti pa na lastno odgovornost (IV. točka izreka); in da posebni stroški za izdajo tega dovoljenja niso zaznamovani (V. točka izreka).

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da so v obravnavanem primeru podani vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Glede tožničinih pripomb na ustni obravnavi, da je projektna dokumentacija pomanjkljiva, toženka navaja, da PGD izdelajo za to usposobljeni strokovnjaki, ki v njem določijo ustrezne tehnične rešitve, za kar tudi odškodninsko odgovarjajo. Zato mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji oz. v konkretnem primeru spremembi namembnosti za svoje trditve predložiti dokaze, kot to določa prvi odstavek 65. člena ZGO-1. To pomeni, da lahko stranka vzbudi dvom v rešitve, predstavljene v PGD, le s predložitvijo strokovno podkrepljenih dokazov. To velja tudi za predloženi načrt strojnih inštalacij in strojne opreme.

3. Drugostopenjski upravni organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo. V zvezi s tožničinimi pritožbenimi navedbami med drugim pojasnjuje, da je predmet odločanja izključno izvedba del, kot je opredeljena v PGD, zato stanje v naravi ni pomembno. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na obstoječe stanje v lokalu, zato ne morejo biti stvar tega postopka. Če se ugovori nanašajo na način prezračevanja, ki je predviden v načrtu strojnih inštalacij, drugostopenjski organ navaja, da bi morala tožnica predložiti konkretne dokaze, ki pa jih ni predložila. PGD, kot je izdelan, tudi kar se tiče prezračevanja, je zadostna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Za ogled na kraju samem zato toženka ni imela pravne podlage, prvostopenjskemu organu pa zato ni mogla očitati kršitve glede seznanitve z zadevo v celoti. Glede ugovora, da prizadeta stranka za predvideni poseg ni pridobila tožničinega soglasja in soglasja ostalih stanovalcev drugostopenjski organ poudarja, da gre za pritožbeno novoto. Neglede na navedeno pa ugotavlja, da gre za dela, omejena na notranjost lokala, brez posegov v skupne dele in naprave objekta.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da prizadeta stranka ni pridobila vseh predvidenih soglasij, predvsem ni pridobila soglasij stanovalcev, med drugim njenega. Ugotavlja, da projekt ne ureja prezračevanja, kar kaže, da ni ustrezen in resen. Neresne pa so tudi ugotovitve toženke, da stanovalci oz. lastniki niso predložili dokazov o neustreznosti projekta. Stanovalci oz. lastniki B. ne morejo opravljati del, ki jih prizadeta stranka več kot očitno ni, in dokazovati, da projekt ni ustrezen. Še toliko bolj, če je vsakodnevno izkazano, da obremenitev, ki jo okolici povzroča predmetni lokal, ki že posluje kot gostinski, ni ustrezno zmanjšana ali eliminirana ravno zaradi pomanjkanja ustreznega prezračevanja. Če bi toženka izvedla dokaz z ogledom objekta, bi se lahko prepričala, da je prizadeta stranka že doslej prezračevanje reševala tako, da je enostavno in brez vsakršnih prezračevalnih ali očiščevalnih naprav prezračevanje speljala v zračni jašek hiše, kar pomeni, da so bili vonjav in hrupa iz predmetnega lokala, brez eliminiranja ali zmanjševanja, deležni prav vsi stanovalci oz. uporabniki B. Meni, da bi morali s projektom soglašati tudi solastniki. Prizadeti stranki bi bilo treba naložiti, naj pojasni, kako bo izvajala prisilno prezračevanje znotraj objekta ob logičnem dejstvu, da mora prezračevanje voditi iz objekta in kako bo poskrbela, da izvedba ne bo moteča in obremenjujoča za stanovalce. S tem se organa nista ukvarjala. Predlaga odpravo odločb in nadomestitev z odločbo, s katero se prizadeti stranki zavrne izdaja gradbenega dovoljenja oz. podrejeno, da se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, zakaj meni, da je tožba neutemeljena, izpodbijana odločba pa pravilna in zakonita. Predlaga njeno zavrnitev.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je odločba toženke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev, na pritožbene ugovore, ki so pretežno enaki tožbenim, pa je pravilno in popolno odgovoril drugostopenjski upravni organ. Sodišče zato v celoti sledi njuni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami le še dodaja:

8. Iz obrazložitve odločbe in priloženih upravnih spisov izhaja, da so po PGD vsa gradbena dela predvidena v notranjosti lokala in se z njimi ne posega v skupne dele ali naprave stavbe, čemur tožnica ne ugovarja, kar pomeni, da gre za nesporno dejstvo. Ker tudi ni sporno, da je lokal v izključni lasti prizadete stranke (na stavbi je vzpostavljena etažna lastnina), ni podlage, da bi toženka za predvidena dela zahtevala soglasje ostalih lastnikov etažnih enot v stavbi, solastnikov skupnih delov stavbe in naprav. Sodišče pripominja, da bi bilo soglasje vseh etažnih lastnikov potrebno le, če bi šlo za uporabo stanovanja v druge namene (drugi odstavek 29. člena Stanovanjskega zakona), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre, saj ni sporno, da gre za poslovni prostor in ne za stanovanje.

9. Zakaj bi bila etažnim lastnikom stavbe odvzeta možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, tožnica ne pojasni, pri čemer iz odločbe izhaja, da so bili v postopek povabljeni vsi etažni lastniki stavbe, med katere spada tudi tožnica, ki je v postopku tudi aktivno sodelovala in se izjavljala o dejstvih in okoliščinah, ki so se ji zdele pomembne za izdajo gradbenega dovoljenja.

10. Neizkazan in protispisen je tožbeni ugovor, da predloženi projekt ne ureja prezračevanja, saj načrtovane rešitve glede prezračevanja ureja PGD v Načrtu strojnih inštalacij projektanta C. d.o.o. z marca 2011, dopolnjen februarja 2015. Navedeno je tudi po presoji sodišča zadostna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja z vidika zagotavljanja ustreznega prezračevanja. Za to, da je predvidena rešitev skladna s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi ali pristojnimi soglasodajalci, odgovarjajo projektanti in odgovorni projektanti (4.2.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1), kar je bilo tožnici že večkrat pojasnjeno, sama pa ni predložila nobenih dokazov, s katerimi bi dokazala svoje pavšalne in neizkazane trditve, da predvidena rešitev prezračevanja ni ustrezna in da bo posegla v njene pravice ali pravne koristi, pri čemer se sklicuje sedanje stanje objekta, ki ni predmet izdanega gradbenega dovoljenja. Prvi odstavek 65. člena ZGO-1 namreč določa, da mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze.

11. Ker se v postopku gradbenega dovoljenja preverja skladnost projekta s prostorskim aktom, ali ga je izdelala za to usposobljena oseba, ali so k predvideni gradnji pridobljena predpisana soglasja, ali ima projekt predpisane vsebine, ali so plačane predpisane dajatve in prispevki in ali iz projekta izhaja, da je zagotovljena minimalna komunalna oskrba (kar se nanaša le na primere, ko se gradi nov objekt oz. se objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira), kar pomeni, da dejansko stanje objekta ni pravno pomembno, na drugačno odločitev ne bi mogel vplivati ogled, na katerem bi se ugotavljala primernost sedanje ureditve prezračevanja, ki ni enaka rešitvi glede prezračevanja, predvideni v PGD.

12. Sodišče še pripominja, da če bi prizadeta stranka dejansko izvedla drugačno prezračevanje, kot je predvideno v PGD, bo to lahko podlaga za inšpekcijsko ukrepanje. Pred nedovoljenimi imisijami, kamor sodita tudi prekomeren smrad in hrup, imajo prizadeti varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti.

13. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.