16. 10. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Rada Škofica, ki ga zastopa skrbnica Smiljana Mayer Škofic, oba Mengeš, na seji 16. oktobra 2024

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep višjega sodnika svétnika Upravnega sodišča št. Bpp 19/2024-6 z dne 24. 5. 2024 in zoper sodbe Upravnega sodišča št. I U 907/2024 z dne 5. 8. 2024, št. I U 973/2024 z dne 6. 8. 2024 in št. I U 974/2024 z dne 6. 8. 2024 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 19/15) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik je 3. 6. 2024 vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Zatrjuje, da je ta člen ZBPP v neskladju s 14., 15., 22., 23. in 25. členom Ustave, ker naj bi socialno ogroženim in bolnim v postopkih dodelitve brezplačne pravne pomoči kratil človekove pravice, ki jih Ustava zagotavlja v navedenih določbah. To naj bi dokazovali tudi odločbi predsednice Upravnega sodišča št. Bpp 114/2024 z dne 29. 3. 2024 in št. Bpp 115/2024 z dne 2. 4. 2024, ki ju prilaga pobudi. Pobudnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj do odločitve o pobudi zadrži izvrševanje 8. člena ZBPP.

2.Pobudnik je 25. 7. 2024 vložil vlogo, v kateri navaja, da pobudo dopolnjuje še s predložitvijo odločb predsednice Upravnega sodišča št. Bpp 186/2024 in št. Bpp 187/2024, obe z dne 7. 6. 2024, ki naj bi utemeljevali njegovo trditev, da je peta alineja 8. člena ZBPP v neskladju z Ustavo. V isti vlogi navaja, da vlaga tudi ustavno pritožbo zoper sklep višjega sodnika svétnika Upravnega sodišča št. Bpp 19/2024-6 z dne 24. 5. 2024. Zatrjuje, da mu je bila s tem sklepom kra

2.tena pravica do taksne oprostitve, pravica do brezplačne pravne pomoči in pravica do pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev. Pritožnik navaja, da je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v upravnih sporih dopolnil skladno s pozivom Upravnega sodišča. Zato meni, da je ustavna pritožba utemeljena in dopustna, saj naj peta alineja 8. člena ZBPP zoper izpodbijani sklep ne bi dopuščala nobenih pravnih sredstev. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče odloči o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti pete alineje 8. člena ZBPP, sklep, ki ga izpodbija z ustavno pritožbo, pa razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje drugemu sodišču.

3.Pobudnik je 3. 10. 2024 vložil dodatno vlogo, v kateri navaja, da pobudo dopolnjuje še s predložitvijo sodb Upravnega sodišča št. I U 907/2024 z dne 5. 8. 2024, št. I U 973/2024 z dne 6. 8. 2024 in št. I U 974/2024 z dne 6. 8. 2024 ter da tudi zoper te sodbe vlaga ustavno pritožbo zaradi "očitnega norčevanja iz vseh ustavnih pravic" ter nespoštovanja 6. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Pobudnik navaja, da pobudo in ustavno pritožbo vlaga po izčrpanju pravnih sredstev, ki mu jih "dopušča socialna stiska, povzročena po dolgoletnem kratenju vseh človekovih pravic." Z izpodbijanimi sodbami naj bi mu bile "z zlorabo uradne moči in z izkrivljanjem resnice in prava" kršene ustavne pravice in svoboščine. Zato Ustavnemu sodišču predlaga, naj pobudo in ustavno pritožbo sprejme, razveljavi izpodbijane sodbe ter zadevo vrne "v ponovno odločanje poštenemu in nepristranskemu sodišču". Pritožnik navaja še

3.da je njegova skrbnica pri pristojnem Centru za socialno delo Domžale vložila "zahtevek za razrešitev skrbništva", zato prosi za postavitev začasnega zastopnika.

B.

4.Ustavno sodišče je glede na predlog pobudnika (oziroma pritožnika) za postavitev začasnega zastopnika zaprosilo pristojni center za socialno delo in pristojno sodišče za podatke o stanju postopka v zvezi s predlogom vlagateljeve skrbnice za njeno razrešitev. Po podatkih, ki sta jih Ustavnemu sodišču posredovala Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, Enota Domžale in Okrajno sodišče v Domžalah, postopek v zvezi z navedenim predlogom vlagateljeve skrbnice še ni pravnomočno končan. To pomeni, da je ta še vedno pobudnikova (oziroma pritožnikova) zakonita zastopnica, zato Ustavno sodišče o njegovem predlogu za postavitev začasnega zastopnika ni odločalo.

5.Skladno s prvim odstavkom 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sklep organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča (v nadaljevanju pristojni organ za BPP), s katerim je ta organ kot nepopolno zavrgel pritožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v upravnem sporu. Izpodbija tudi sodbe Upravnega sodišča, s katerimi je to sodišče kot neutemeljene zavrnilo pritožnikove tožbe zoper odločbe pristojnega organa za BPP o zavrnitvi pritožnikovih prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Skladno s četrtim odstavkom 34. člena ZBPP zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za BPP ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Zoper sodbe Upravnega sodišča, izdane v upravnem sporu, je pod pogoji, določenimi v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, 109/12 in 49/23 – ZUS-1), dopustna revizija. Ker pritožnik ni izkazal, da je zoper izpodbijani sklep pristojnega organa za BPP sprožil upravni spor, prav tako pa tudi ni izkazal, da je zoper izpodbijane sodbe Upravnega sodišča izčrpal pravno sredstvo revizije, za obravnavo ustavne pritožbe niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 51. člena ZUstS. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

6.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

7.Pobudnik je v pobudi navedel, da vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. člena ZBPP,[1] vendar iz njegovih navedb v dopolnitvi pobude izhaja, da izpodbija le peto alinejo tega člena. Zato je Ustavno sodišče štelo, da pobudo vlaga le glede te določbe 8. člena ZBPP.

8.ZBPP v izpodbijani peti alineji 8. člena določa, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ta določba ne učinkuje neposredno. V primerih, ko določbe zakona ne učinkujejo neposredno, je pravni interes za pobudo skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa.

9.Pobudnik je hkrati s pobudo vložil ustavno pritožbo zoper sklep pristojnega organa za BPP št. Bpp 19/2024-6 z dne 24. 5. 2024 in zoper sodbe Upravnega sodišča št. I U 907/2024 z dne 5. 8. 2024, št. I U 973/2024 z dne 6. 8. 2024 in št. I U 974/2024 z dne 6. 8. 2024, izdane v upravnem sporu za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Izpodbijani sklep pristojnega organa za BPP ne temelji na izpodbijani peti alineji 8. člena ZBPP, temveč temelji na drugem odstavku 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – ZUP), ki ureja postopanje organa v primerih, ko stranka ne odpravi pomanjkljivosti vložene vloge, in na drugem odstavku 34. člena ZBPP, ki pristojnemu organu za BPP nalaga postopanje po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. V tem postopku bi zato pobudnik z vložitvijo ustavne pritožbe zoper ta sklep lahko izkazoval pravni interes le za presojo ustavnosti navedenih zakonskih določb, ne izkazuje pa ga za presojo ustavnosti izpodbijane pete alineje 8. člena ZBPP, saj morebitna razveljavitev te določbe na njegov pravni položaj v postopku, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep pristojnega organa za BPP, ne bi mogla vplivati. Pobudnik pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe ne izkazuje niti z vloženo ustavno pritožbo zoper sodbe Upravnega sodišča št. I U 907/2024, št. I U 973/2024 in št. I U 974/2024. Čeprav je Upravno sodišče odločitev v teh sodbah oprlo na peto alinejo 8. člena ZBPP, ki jo pobudnik izpodbija s pobudo, morebitna razveljavitev te zakonske določbe, glede na to, da je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zoper navedene sodbe zavrglo, ne bi mogla izboljšati pravnega položaja pobudnika v upravnem sporu, v katerem so bile te sodbe izdane. Glede na navedeno pobudnik iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07, ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti pete alineje 8. člena ZBPP. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

10.Glede na končno odločitev o pobudi Ustavnemu sodišču ni bilo treba odločiti o predlogu pobudnika za zadržanje izvrševanja 8. člena ZBPP.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Člen 8 ZBPP določa zadeve, v katerih se brezplačna pravna pomoč po ZBPP ne dodeli.