Jedro

Če je tožnik zahteval odpravo odločbe o lastninskem preoblikovanju podjetja na podlagi 46. člena Zakona o Ustavnem sodišču, izpodbijana sodba pa o temu nima nobenih razlogov, pomeni, da nima razlogov o odločilnih dejstvih (2. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 1665/96-10 z dne 13.4.1999 se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z 18.10.1996. Z njo je ta zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo (Agencija) z dne 13.8.1996, s katero je ta zavrnila tožnikov predlog z dne 6.8.1996, da se odpravi odločba o odobritvi programa lastninskega preoblikovanja podjetja M. vodovod, Komunalno podjetje, p.o., J., M. (v nadaljevanju: prizadeta stranka) z dne 22.11.1995, izdana na podlagi 6. odstavka 20. člena ZLPP.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da je tožnik svojo zahtevo utemeljeval z okoliščino, da je v denacionalizacijskem postopku vložil tudi predlog za obnovo postopka za izdajo začasne odredbe po ZLPP. V 12. in 13. členu ZLPP je določeno, da lahko pristojni organ z začasno odredbo odredi, če je dejanska in pravna podlaga predloga po vsebini in obsegu verjetno izkazana, da se podjetju ali lastniku podjetja prepove razpolaganje s stvarmi, ki so predmet zavarovanja ali odredi prenos delnic na sklad v višini in na način iz 14. člena zakona. Na podlagi začasne odredbe mora podjetje stvari, ki so predmet začasne odredbe, popisati in izločiti iz lastninskega preoblikovanja ter jih uporabljati kot dober gospodar. V 15. členu je določeno, da se do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe podjetje ne more lastninsko preoblikovati na stvareh ali lastninskem deležu, na katerega se nanaša predlog. Podjetje se lahko v navedenem obsegu lastninsko preoblikuje, ko postane odločitev o začasni odredbi pravnomočna. V sporni zadevi je postala pravnomočna delna odločba, s katero je oddelek za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano občine M. zavrgel zahtevo za izdajo začasne odredbe (delna odločba z dne 20.6.1994). Stališče tožnika, da njegov predlog za obnovo tega postopka zadrži izvedbo postopka lastninskega preoblikovanja prizadete stranke, ni utemeljeno. Ta predlog je izredno pravno sredstvo, vloženo v postopku denacionalizacije in ne v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja, ki je stvar presoje v obravnavani zadevi. Predlog nima suspenzivnega učinka. Sklep, s katerim je prvostopni upravni organ dovolil obnovo postopka izdaje začasne odredbe po ZLPP (na katerega se tožnik sklicuje), je bil z dokončno drugostopno odločbo odpravljen. Zato nima suspenzivnega učinka po določbi 2. odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Poleg tega se nanaša na delno odločbo v postopku denacionalizacije. V smislu navedenega 2. odstavka 260. člena ZUP bi lahko zadržal samo izvršitev te delne odločbe, ne pa postopka v povsem drugi upravni zadevi - preoblikovanja podjetja.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, s katero je odločalo zaradi obnove postopka izdaje začasne odredbe, opr.št. U 238/97 z dne 6.4.1999, je vložil pritožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Ker je prvostopenjski upravni organ predlogu za obnovo postopka zoper odločbo upravnega organa z dne 20.6.1994 ugodil, je tako "oživil" tožnikovo prejšnjo vlogo za izdajo začasne odredbe. Zato je posledično na ta postopek vezana tudi odločba o odobritvi programa lastninskega preoblikovanja prizadete stranke, dokler o obnovi postopka ni dokončno odločeno.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena in naslednjih razlogov: V upravnem sporu odloča sodišča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajo državni organi, organi lokalnih skupnosti ali druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil (2. odstavek 3. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS).

Iz izpodbijane sodbe in obeh upravnih odločb izhaja, da je tožnik 6.8.1996 vložil pri Agenciji zahtevo za odpravo odločbe o lastninskem preoblikovanju podjetja (prizadete stranke) z dne 22.11.1995. Zahtevo je vložil na podlagi 46. člena Zakona o ustavnem sodišču Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94). Ta določa, da lahko vsakdo, ki so mu na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, nastale škodljive posledice, zahteva njihovo odpravo. Če so posledice nastale s posamičnim aktom, ima upravičeni pravico zahtevati spremembo ali odpravo posamičnega akta pri organu, ki je odločil na prvi stopnji.

V zahtevi se je tožnik skliceval na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I 22/95 z dne 14.3.1996 (Uradni list RS, št. 24/96), s katero je bilo odpravljeno besedilo na koncu prve alinee 9. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Uradni list RS, št. 13/93-68/94). Agencija je zahtevo zavrnila z obrazložitvijo, da pri odločanju o izdaji soglasja k programu lastninskega preoblikovanja v konkretnem primeru ni bila uporabljena z navedeno odločbo ustavnega sodišča delno odpravljena alinea 9. člena Uredbe. Tem razlogom je tožena stranka v pritožbenem postopku pritrdila.

Iz izpodbijane sodbe sicer izhaja, da je sodišče prve stopnje presodilo tožbene ugovore, toda ti ugovori in razlogi izpodbijane sodbe se pravzaprav na postopek, ki je bil začet in dokončno zaključen na podlagi tožnikove vloge z dne 6.8.1996, niti niso nanašali.

V konkretnem primeru neposredno ne gre za izpodbijanje soglasja k programu lastninskega preoblikovanja in tudi ne za "zadržanje" postopka lastninskega preoblikovanja, kot to nepravilno razlaga v izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje. Gre za vprašanje, ali v konkretnem primeru so, ali pa niso podani razlogi za ugoditev zahtevku tožnika, vloženem po navedeni določbi Zakona o ustavnem sodišču. Prav v tej smeri pa obrazložitev izpodbijane sodbe nima nobenih razlogov, saj razlogi o zadržanju izvršitve in o suspenzivnem učinku (kot to izhaja iz izpodbijane sodbe) ne predstavljajo tistih razlogov o odločilnih dejstvih, ki so relevantni v konkretnem primeru. S takšno sodbo je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje bistveno kršilo postopek v upravnem sporu (2. odstavek 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, v zvezi s 16. členom ZUS).

Zato je že iz tega razloga pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo na podlagi 74. člena ZUS in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.