Jedro

Če revident ne izkaže obstoja kakšnega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, se taka revizija zavrne kot nedovoljena.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident po odvetniku dne 10. 3. 2009 vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da zaradi nezakonitega obravnavanja in kršitve 14., 22., 33. in prvega odstavka 15. člena Ustave ter Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter neusklajenosti predpisov in upravnosodne prakse s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju PES) ni bil upravičen do vračila protipravno brez odškodnine nacionaliziranega premoženja, vrednega najmanj 120.000,00 EUR. Priglaša stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Pesnica z dne 28. 5. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 18. 7. 2008, s katero je ta zavrnila revidentovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil zahtevo za denacionalizacijo 1/3 deleža tam navedenih nepremičnin, za katere se na podlagi 11. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen šteje, da so bile podržavljene A.A., kot eni od pravnih naslednic v zemljiški knjigi vpisanega B.B., ki je umrl 16. 7. 1945. Prvostopenjski organ je zahtevo za denacionalizacijo v navedenem obsegu zavrnil, ker je ugotovil, da A.A. ne izpolnjuje pogoja o državljanstvu iz prvega odstavka 9. člena ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident smiselno uveljavlja dovoljenost revizije po vseh treh točkah drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Da bi v obravnavani zadevi šlo za denacionalizacijo v obliki odškodnine, izražene v denarni vrednosti, pa revident niti ne navaja niti ne izkaže. Glede na navedeno niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8. Navedenega standarda pa revident ni izpolnil z zatrjevanjem kršitev človekovih pravic iz 14., 22., 33. in prvega odstavka 15. člena Ustave, Splošne deklaracije o človekovih pravicah in PES, ne da bi hkrati opredelil pravno vprašanje in njegovo pomembnost po vsebini obravnavane zadeve. Glede uporabe določb PES pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za upravičenca do denacionalizacije iz prvega odstavka 9. člena ZDen pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča določbe PES ne uporabljajo pri ugotavljanju, ali določena oseba izpolnjuje pogoje za upravičenca iz prvega odstavka 9. člena ZDen. Takšno stališče izhaja iz sodb Vrhovnega sodišča I Up 821/2004 z dne 16. 2. 2005, X Ips 1674/2006 z dne 12. 9. 2007, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1039/2005 z dne 16. 11. 2006. Tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča I Up 1676/2006 z dne 21. 5. 2008 izhaja, da se PES ne uporablja pri ugotavljanju upravičenca za denacionalizacijo, upošteva pa se pri odločanju o obliki vračanja nepremičnin. Odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od navedenega stališča Vrhovnega sodišča, zato niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revizija ni dovoljena niti po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato revident samo s sklicevanjem na zatrjevano vrednost nepremičnine ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovoljenost revizije.

10. Glede na to da revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 11. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.