Jedro

Glede zakupnega razmerja, sklenjenega za stanovanje iz stanovanjskega fonda bivše JLA med JLA in civilnopravno osebo pred 25.6.1991, veljajo določbe ZOR o zakupu, torej tudi 1. odstavek 596. člena ZOR in 1. odstavek 597. člena istega zakona in sicer v razmerju do Republike Slovenije kot prejemnice stanovanjskega fonda JLA.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi toženec izpraznil dvosobno stanovanje št. 5 v II. nadstropju hiše v ter ga praznega oseb in stvari izročil tožeči stranki. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženec na podlagi odločbe Komande V. vojne oblasti z dne 20.12.1989 ni postal imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju, saj mu je to bilo dodeljeno le v zakup za 2 leti. Po preteku dveh let v stanovanju biva nezakonito in ga mora izprazniti.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Z odločbo tedanje JLA z dne 20.12.1989 je tožencu bilo dodeljeno v zakup za dve leti sporno stanovanje iz stanovanjskega sklada JLA v postojnski garniziji. Po preteku dveh let - 20.12.1991 - tožeča stranka, v katere upravljanje je po 25.6.1991 prešlo navedeno stanovanje, toženca ni niti pozvala na izselitev iz stanovanja, niti ni z njim sklenila nove pogodbe. Navedena dejstva so sodišču prve stopnje narekovala odločitev v skladu z določbami ZOR o zakupni pogodbi. Uporaba določb ZOR (1. odstavek 596. člena) pa je sodišču prve stopnje tudi omogočila ugotovitev, da je po 20.12.1991 med strankama bila sklenjena nova zakupna pogodba za nedoločen čas, ki pa (še) ni odpovedana. To je terjalo zavrnitev tožbenega zahtevka.

Sodišče druge stopnje je štelo, da med bivšo JLA in tožencem zaradi kogentnosti določb tedaj veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih, o tem, kdaj je mogoče stanovanje oddati v začasno uporabo, ni nastalo zakupno razmerje, temveč je toženec na stanovanju z dodelitvijo pridobil stanovanjsko pravico, kar iz drugih razlogov pogojuje enako odločitev.

Pravna razlaga, sprejeta na drugi stopnji, ni pravilna. Odločba JLA z dne 20.12.1989 je med tožečo stranko in tožencem dejansko vzpostavila zakupno razmerje. Zakon o stanovanjskih razmerjih (Uradni list RS št. 35/82) je sicer bil posebni predpis, ki je urejal stanovanjska razmerja (568. člen ZOR), vendar pa so glede nepremičnin JLA tedaj veljale določbe zakona o sredstvih in financiranju JLA (Uradni list SFRJ št. 53/84-57/89). Po določbi 36. člena navedenega zakona je bilo mogoče nepremičnino JLA dati v zakup civilno pravnim osebam, stanovanja iz stanovanjskega sklada JLA pa v začasno uporabo (48. člen). Pravilnik o dodeljevanju stanovanj iz stanovanjskega sklada JLA (Vojaški uradni list št. 5/86 in 18/87) je kot izvedbeni akt opredelil merila za dodeljevanje stanovanj, tudi tistih, ki so bila dana v zakup civilnim osebam (5. in 8. člen pravilnika) ter postopek za dodeljevanje (29. člen pravilnika). Ker niti določbe zakona niti določbe pravilnika posebej ne opredeljujejo vsebine zakupa in njegovega prenehanja, je zaradi nastale praznine možna direktna uporaba določb ZOR o zakupu (11. poglavje). Na tej podlagi nastalo zakupno razmerje je torej s stališča uporabe določb ZOR ostalo v veljavi tudi po 25.6.1991 in je - upoštevaje spremembo v osebi zakupodajalca (osamosvojitveni akti Republike Slovenije) - obstajalo tudi ob izteku zakupne pogodbe v decembru 1991. Pravilno je torej stališče sodišča prve stopnje, da so na tožečo stranko kot zakupodajalca s 25.6.1991 v razmerju do toženca prešle vse pravice in obveznosti iz zakupne pogodbe, s tem pa tudi rizik tihe sklenitve zakupne pogodbe za nedoločen čas po izteku dvoletnega roka (1. odstavek 596. člena ZOR). Te zakupne pogodbe pa tožeča stranka v skladu z določbo 597. člena ZOR še ni odpovedala. Tožbeni zahtevek na izselitev se naslanja le na trditev, da toženec ne poseduje pravnega naslova za bivanje v spornem stanovanju - kar pa po povedanem ni res. Zato v celoti obveljajo kot pravilni vsi razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje - in sicer ne glede na pravilnost revizijske trditve, da toženec z vselitvijo v sporno stanovanje ni postal imetnik stanovanjske pravice. Revizija torej kljub temu ni utemeljena. Ker revizijsko sodišče, ko je izpodbijano sodbo preizkusilo tudi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), ni našlo kršitve iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZOR (zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ št. 29/78-57/89) in ZPP (zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ št. 4/77-27/90), na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS 1/91-I).