Jedro

Pravni interes za vložitev tožbe zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj se tako predpostavlja že s tožbenim zatrjevanjem o obstoju pravnega dejanja dolžnika, storjenega na škodo upnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Pod točko I izreka je odločilo, da pogodba o odkupu terjatev z dne 27. 1. 2012, sklenjena med B.Č. in gospodarsko družbo M.D. d.o.o. ter prvotoženko, nima pravnega učinka do tožničine terjatve v višini 492.857,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2013 do plačila ter da je toženka za izterjavo navedene terjatve dolžna dovoliti izvršbo na terjatev, ki jo je pridobila z izpodbijanim pravnim poslom. Pod točko II izreka pa je odločilo, da darilna pogodba z dne 20. 7. 2011, sklenjena med B.Č. in drugotožencem, nima pravnega učinka do tožničine terjatve v višini 492.857,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2013 do plačila ter da je toženec za izterjavo navedene zapadle terjatve dolžna dovoliti izvršbo na terjatev, ki jo je pridobila z izpodbijanim pravnim poslom. V odločbi o pravdnih stroških (točka III izreka) je odločilo, da sta prvotoženka in drugotoženec dolžna tožeči stranki nerazdelno povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 3.787,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožena stranka „iz vseh pritožbenih razlogov“, posebej pa zaradi bistvene kršitve določb postopka, in ker ni podan pravni interes za vložitev tožbe. V pritožbi navaja, da tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev tožbe, ker ni podana pravna korist. Izpodbijana pravna posla sta bila sklenjena na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 1. 6. 2011 in posojilne pogodbe z dne 1. 6. 2011, na podlagi katerih je posojilodajalec B. Č. (davčni dolžnik do tožeče stranke) konventiral svoje terjatve do posojilojemalca v dolgoročno posojilo z ročnostjo do 23. 5. 2028. Tako tudi zneska (terjatev) po izpodbijanih pogodbah zapadeta 23. 5. 2028 in bosta takrat tudi izvršljiva. Tožeča stranka se tako pred navedenim datumom iz navedene terjatve ne more poplačati in tako tudi nima pravne koristi za vložitev obravnavane tožbe. Prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi nima razlogov o zatrjevanem pomanjkanju procesne predpostavke pravnega interesa tožeče stranke za vložitev tožbe in tako izpodbijane sodbe tudi ni mogoče preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter zavrženje tožbe. Podrejeno predlaga razveljavitev prvostopne sodbe in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na tožbo se tožeča stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio Pauliana, Paulijanska tožba) je institut civilnega prava, ki je namenjen varstvu upnikovih interesov in s katerim je moč izpodbijati pravna dejanja dolžnika storjena na škodo upnika. Obligacijski zakonik v prvem odstavku 255. člena(1) določa splošne objektivne pogoje za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (obstoj zapadle terjatve, pravno dejanje dolžnika ter škoda). Za uspešnost izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj morajo biti vsi objektivni splošni pogoji kumulativno izpolnjeni. Za uspešnost izpodbijanja pa mora upnik izkazati še enega izmed subjektivno določenih pogojev izpodbijanja, določenih v 256. členu OZ.

6. Ni sporno, da je v pogodbi o odkupu terjatev z dne 27. 1. 2012, sklenjene med dolžnikom tožeče stranke (B.Č.) in gospodarsko družbo M. D. d.o.o. ter prvotoženko, dolžnik tožeče stranke odstopil terjatev do svojega dolžnika M. D. d.o.o. v višini 169.334,42 EUR prvotoženki za znesek 50.000,00 EUR, torej z 70,4726 % diskontom. Tudi ni sporno, da je dolžnik tožeče stranke (B.Č.) z drugotožencem sklenil darilno pogodbo, s katero je na drugotoženca prenesel premoženje v višini 150.000,00 EUR iz naslova terjatve do podjetja M.D. d.o.o. v višini 319.334,42 EUR. Tudi ni sporno, da je drugotoženec sin B.Č., prvotoženka pa mati drugotoženca.

7. Pritožba ne izpodbija presoje prvostopnega sodišča, da so tako pri izpodbijanju pogodbe o odkupu terjatev (odplačni pravni posel) kot darilne pogodbe (neodplačni pravni posel) izpolnjeni kumulativno vsi objektivni kot tudi subjektiven pogoj, potreben za uspešnost izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določbi 255. člena in 256. člena OZ. Zatrjuje le, da tožeča stranka od izpodbijanja pravnih poslov nima nobene koristi in s tem povezanega pravnega interesa za vložitev tožbe.

8. Takim izvajanjem pritožbe ni pritrditi. Tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je oblikovalne narave. Pri oblikovani tožbi pravnega interesa kot procesne predpostavke ni potrebno dokazovati (to velja le za ugotovitveno tožbo - 181. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), temveč se ta predpostavlja oziroma ga daje zakon s priznanjem pravice do preoblikovanja. Pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj tako pravico upniku (tožeči stranki) daje določba prvega odstavka 259. člena(2) OZ. Pravni interes za vložitev tožbe zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj se tako predpostavlja že s tožbenim zatrjevanjem o obstoju pravnega dejanja dolžnika, storjenega na škodo upnika. Že iz navedenega razloga so neutemeljena pritožbena izvajanja, da ni podan pravni interes za vložitev predmetne tožbe.

9. Uspešnost oziroma morebitna neuspešnost izvršbe na premoženje, katerega je tretji pridobil z izpodbijanim pravnim dejanjem, pa ne posega v obstoj pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika. Uspešnost izvršbe je vprašanje realizacije izvršbe, ne pa vprašanje pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, kot zmotno zatrjuje pritožba. Da s tožbo oziroma sodbo ni dosežena nobena korist za toženo stranko, pa so tudi neutemeljena izvajanja pritožbe. Z izpodbijano sodbo je tožeča stranka dosegla to, kar je vtoževala, in sicer da navedena pravna posla (pogodba o odkupu terjatve, darilna pogodba) nimata pravnega učinka v razmerju do tožeče stranke v obsegu njene terjatve v višini 492.857,23 EUR do dolžnika B.Č.. Vprašanje realizacije morebitne izvršbe na podlagi izpodbijane sodbe pa ne posega v pravno korist in s tem povezan pravni interes za vložitev tožbe zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

10. Pravni interes kot procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi izpodbijanja pravnih dejanj se predpostavlja (ni ga treba dokazovati) in zato prvostopnemu sodišču tudi ni potrebno posebej obrazlagati pravnega interesa za vložitev navedene tožbe. Tako pa prvostopnemu sodišču tudi ni očitati bistvene kršitve določb postopka po določbi 339. člena ZPP.

11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Op. št. (1) : Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov.

Op. št. (2) : Izpodbija se lahko s tožbo ali ugovorom.