Jedro

V skladu z določbo tretjega odstavka 83. člena ZS v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako pa se ne vročajo sodna pisanja. Vendar pa zakon ob tem določa, da začnejo procesni roki teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice, če je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno. ZS torej vročitvi med sodnimi počitnicami ne odvzema pravne veljave, položaj stranke pa je varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja (v konkretnem primeru plačilo sodne takse za ugovor po plačilnem nalogu z dne 10. 7. 2019) začne teči šele po izteku sodnih počitnic. V predmetni zadevi se tako kot bistveno izkaže vprašanje ali 15. dnevni rok za dvig sodne pošiljke predstavlja procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče ali ne.

Vrhovno sodišče RS se je v Načelnem pravnem mnenju z dne 14. 1. 2015 že opredelilo do tega, da je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke s postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave. To dejanje sodišča je ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v predalčniku. V dispoziciji stranke je, ali bo v roku iz obvestila to pisanje dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena, saj nastopi fikcija vročitve. Zakonodajalec je tako že vnaprej točno določil trenutek, s katerim nastopi ta posledica (torej vročitev), zato prevzem ali neprevzem pošiljke ne predstavlja ravnanja stranke, za katerega bi se uporabljala pravila ZPP o računanju časa in teku ter izteku rokov. Neaktivnost stranke, ki pisanja ne dvigne, tudi ne sme pripeljati do nedopustnega privilegiranega položaja take stranke nasproti stranki, ki pisanje dvigne. Iz tega je mogoče zaključiti, da 15. dnevni rok kljub svojemu pojmovanju ne predstavlja pravega procesnega roka v smislu ZPP, saj gre le za zaključno fazo procesnega dejanja vročanja, po opravi katere lahko začnejo teči procesni roki. To posledično pomeni, da se lahko izteče tudi na soboto, nedeljo ali praznik in tudi med sodnimi počitnicami.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče stopnje štelo, da je ugovor zoper sklep o izvršbi umaknjen, ker dolžnik sodne takse ni plačal v roku, ki mu ga je naložilo sodišče s plačilnim nalogom. Ugotovilo je, da je bil dolžniku plačilni nalog vročen dne 25. 7. 2019, rok za plačilo sodne takse pa se je iztekel dne 24. 8. 2019. Dolžnik tako sodne takse ni plačal v roku in je zato sodišče na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ štelo, da je ugovor umaknjen.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Odločitev sodišča je napačna, saj ne držijo navedbe, da je bil pooblaščencu dolžnika plačilni nalog vročen dne 25. 7. 2019. Dejstvo je, da je dolžnik obvestilo o pošiljki prejel na elektronski naslov dne 10. 7. 2019 z navedbo, da lahko pošiljko prevzame v 15. dneh v varnem elektronskem predalu. Ker pa se je 15. dnevni rok za prevzem navedene pošiljke iztekel v času sodnih počitnic oziroma 25. 7. 2019, bi sodišče moralo upoštevati, da v skladu s tretjim odstavkom 85. člena Zakona o sodiščih procesni roki ne tečejo in se sodna pisanja ne vročajo. Tako do vročitve dne 25. 7. 2019 ni prišlo. Šele z iztekom sodnih počitnic bi pričel teči 15. dnevni rok za prevzem pošiljke v varnem elektronskem predalu in šele nato bi začel teči rok, v katerem bi dolžnik lahko sodno takso plačal. 3. Upnik je podal odgovor na pritožbo in predlagal zavrnitev dolžnikove pritožbe. Poudaril je, da je procesni rok 8. dni začel teči z iztekom sodnih počitnic in se je iztekel dne 24. 8. 2019, kot to pravilno obrazloži sodišče v izpodbijanem sklepu. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi za umaknjenega, ker je ugotovilo, da je bil pooblaščencu dolžnika plačilni nalog z dne 10. 7. 2019 vročen dne 25. 7. 2019 (v času sodnih počitnic), rok za plačilo sodne takse pa se je iztekel dne 24. 8. 2018. 6. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil plačilni nalog z dne 10. 7. 2019 vročen pooblaščencu dolžnika z nadomestno vročitvijo po določbi 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pri čemer je bilo pooblaščencu dolžnika v elektronskem predalu puščeno obvestilo dne 10. 7. 2019 (to priznava pooblaščenec dolžnika tudi sam v pritožbi zoper izpodbijani sklep), v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15. dni, v katerem ga mora dvigniti, skupaj z opozorilom, da se bo v primeru, če pisanja v 15. dneh ne bo dvignil štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. Sodišče prve stopnje je zato štelo, da je bil dolžniku plačilni nalog vročen dne 25. 7. 2019. Na ta način se je postavilo na stališče, da sodne počitnice na tek in iztek 15. dnevnega roka za dvig pošiljke ne vplivajo, takšnemu stališču pa v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče in že sprejeta sodna praksa.1

7. V skladu z določbo tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako pa se ne vročajo sodna pisanja. Vendar pa zakon ob tem določa, da začnejo procesni roki teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice, če je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno.2 ZS torej vročitvi med sodnimi počitnicami ne odvzema pravne veljave, položaj stranke pa je varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja (v konkretnem primeru plačilo sodne takse za ugovor po plačilnem nalogu z dne 10. 7. 2019) začne teči šele po izteku sodnih počitnic. V predmetni zadevi se tako kot bistveno izkaže vprašanje ali 15. dnevni rok za dvig sodne pošiljke predstavlja procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče ali ne.

8. Vrhovno sodišče RS se je v Načelnem pravnem mnenju z dne 14. 1. 2015 že opredelilo do tega, da je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke s postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave. To dejanje sodišča je ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v predalčniku. V dispoziciji stranke je, ali bo v roku iz obvestila to pisanje dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena, saj nastopi fikcija vročitve. Zakonodajalec je tako že vnaprej točno določil trenutek, s katerim nastopi ta posledica (torej vročitev), zato prevzem ali neprevzem pošiljke ne predstavlja ravnanja stranke, za katerega bi se uporabljala pravila ZPP o računanju časa in teku ter izteku rokov. Neaktivnost stranke, ki pisanja ne dvigne, tudi ne sme pripeljati do nedopustnega privilegiranega položaja take stranke nasproti stranki, ki pisanje dvigne. Iz tega je mogoče zaključiti, da 15. dnevni rok kljub svojemu pojmovanju ne predstavlja pravega procesnega roka v smislu ZPP, saj gre le za zaključno fazo procesnega dejanja vročanja, po opravi katere lahko začnejo teči procesni roki. To posledično pomeni, da se lahko izteče tudi na soboto, nedeljo ali praznik in tudi med sodnimi počitnicami.3

9. V konkretnem primeru je bil tako plačilni nalog z dne 10. 7. 2019 vročen pooblaščencu dolžnika dne 25. 7. 2019, rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 10. 7. 2019 pa je začel teči s 16. 8. 2019 in se je iztekel dne 23. 8. 2019. Dolžnik v pritožbi ne trdi, da bi sodno takso do 23. 8. 2019 plačal, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je štelo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine za umaknjenega, pravilna in zakonita, dolžnikov pritožba pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, glede na to, da z navedbami v odgovoru na pritožbo v ničemer ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča. 1 Sklep VSL II Ip 1087/2016 z dne 23. 5. 2016. 2 3. odstavek 83. člena Zakona o sodiščih: razen v zadevah iz prejšnjega odstavka, v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. 3 VSL II Cpg 1878/2014 z dne 17. 8. 2015, sodba VSRS II Ips 463/98.