Jedro

Tožeča stranka je svoje obveznosti iz pogodbe izpolnila, zato mora tudi toženec izpolniti svoj del obveznosti pod pogoji, kakršne je sprejel v pogodbi in tožeči stranki plačati izstavljeni račun za dobavljeno električno energijo na podlagi obračunskih podatkov, posredovanih s strani distribucijskega operaterja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki 501,88 EUR v roku 8 dni in ji v istem roku povrniti tudi 277,92 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je toženec vložil pravočasno pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in smiselno predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da tožeča stranka ni izkazala verodostojnosti svojih trditev, saj ni nobenega dokaza, da je bila električna energija v taki količini kWh tožencu tudi dobavljena. Sodišče sledi navedbam in internim obračunom tožeče stranke, njenih trditev in dokumentov pa ni verodostojno preverilo. Ni šlo za obligacijsko razmerje v mejah vtoževanega zahtevka, saj ni bil izpolnjen 8. člen Obligacijskega zakonika (OZ), ki govori o načelu enake vrednosti dajatev.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta dne 27. 9. 2016 sklenili Pogodbo o dobavi električne energije malemu poslovnemu odjemalcu, katere sestavni del so bili tudi Splošni pogoji družbe G., d. o. o., za dobavo električne energije malim poslovnim odjemalcem (v nadaljevanju Splošni pogoji). Tožeča stranka se je tožencu zavezala dobavljati električno energijo, toženec pa se ji je zavezal plačati izstavljene račune za dobavljeno električno energijo in sicer na podlagi obračunskih podatkov, posredovanih s strani distribucijskega operaterja za njegovo merilno mesto.

6. V pripravljalni vlogi list. št. 60 je tožeča stranka obrazloženo odgovorila na (pavšalne) navedbe toženca glede višine vtoževanega zneska, toženec pa kljub pozivu sodišča na to vlogo ni odgovoril. Sodišče je zato utemeljeno štelo, da ne zanika trditev tožeče stranke iz te pripravljalne vloge in ta dejstva štelo za priznana (drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Poleg tega je tudi sicer pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Sodba s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se sme namreč izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožbeni zahtevek temelji na računu št. IR6552777 v znesku 501,88 EUR z zapadlostjo dne 26. 2. 2018 (priloga A4); da gre za obračun dejanske porabe električne energije za obdobje od 11. 4. 2017 do 31. 1. 2018; da je iz računa jasno razvidno začetno stanje električne energije, pa tudi končno stanje ter porabljena količina električne energije; da del računa predstavljajo tudi stroški opomina; da toženec računa ni plačal. Vse navedeno izhaja iz samega računa, ki ga toženec ni nikoli reklamiral in ga tudi v tem postopku ni konkretno izpodbijal, zato ne drži pritožbena navedba, da tožeča stranka dejanske porabe električne energije ni z ničemer izkazala.

8. Upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Tožeča stranka je svoje obveznosti iz pogodbe izpolnila, zato mora tudi toženec izpolniti svoj del obveznosti pod pogoji, kakršne je sprejel v pogodbi in tožeči stranki plačati izstavljeni račun za dobavljeno električno energijo na podlagi obračunskih podatkov, posredovanih s strani distribucijskega operaterja (pogodba; 4. člen Splošnih pogojev; 9. člen OZ).

9. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo tistih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev za toženca temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP, za tožečo stranko pa na podlagi določbe prvega odstavka 155. člena ZPP.