Jedro

Poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, v katerem je bilo natančno navedeno, kaj vse mora skladno s predpisi predlog za oprostitev vsebovati, je bil toženki pravilno vročen s fikcijo vročitve. Dokazno breme za izpodbijanje na vročilnici navedenih podatkov je na toženki, ki pa konkretiziranih navedb zakaj podatki vročilnice niso resnični, ni podala. Gole navedbe, da poziva ni prejela niti ne obvestila o sodnem pisanju, za izpodbitje zakonske domneve ne zadostujejo.

Zahteva, da stranka, ki prosi sodišče, naj jo oprosti predpisane taksne obveznosti, sama predloži podatke, ki so potrebni za odločitev, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja nesorazmernega posega v njene pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožene stranke (toženka) z dne 13. 3. 2023 za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, in sicer na podlagi četrtega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj toženka na poziv sodišča naj predlog za oprostitev plačila sodnih taks tako dopolni, da ga bo lahko obravnavalo, ni odgovorila.

2. Toženka je vložila laično pritožbo. Meni, da je sklep nepravilen in nezakonit. Navaja, da poziva za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse ni prejela, niti ne obvestila o tem, da jo priporočeno sodno pisanje čaka na pošti. Poleg tega pa sodišče z vsemi podatki, ki so potrebni za odločitev o oprostitvi plačila sodne takse, razpolaga in lahko do njih dostopa tudi po uradni dolžnosti. Izpodbijani sklep bo imel za posledico, da sodišče vloge ali pravnega sredstva ne bo vsebinsko obravnavalo, zato ureditev iz tretjega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) pomeni poseg v pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva oziroma njeno omejitev. Človekove pravice pa je dopustno omejiti samo v primerih, ki jih določa Ustava ter zaradi varstva pravic drugih in javne koristi. Omejitev človekove pravice je dopustna, če zakonodajalec sledi ustavno dopustnemu cilju in je omejitev skladna s splošnim načelom sorazmernosti (odločba Ustavnega sodišča RS U-I-46/15 z dne 24. 5. 2018).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in jasno obrazložilo vsa, za izpodbijano odločitev pravno relevantna dejstva ter sprejelo glede na ugotovljena dejstva materialnopravno pravilno odločitev. Višje sodišče se zato sklicuje na razloge prvostopenjskega sodišča in bo le odgovorilo na pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

5. Poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, v katerem je bilo natančno navedeno, kaj vse mora skladno s predpisi predlog za oprostitev vsebovati, je bil toženki pravilno vročen s fikcijo vročitve. To potrjuje povratnica, pripeta k list. št. 135 spisa. Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Dokazno breme za izpodbijanje na vročilnici navedenih podatkov je na toženki, ki pa konkretiziranih navedb zakaj podatki vročilnice niso resnični, ni podala. Gole navedbe, da poziva ni prejela niti ne obvestila o sodnem pisanju, za izpodbitje zakonske domneve ne zadostujejo.

6. V odločbi U-I-46/15, na katero se sklicuje pritožnica, je Ustavno sodišče ugotovilo čezmeren poseg v pravici iz prvega odstavka 23. člena in 25. člena Ustave pri zakonski ureditvi, ki je nalagala predlagatelju taksne oprostitve obveznost predložiti na predpisanem obrazcu izjavo o premoženjskem stanju tudi za družinske člane. Obrazložilo je, da je celovit vpogled v premoženjsko stanje stranke, ki predlaga taksno oprostitev, ustavno dopusten, nedopusten poseg je predstavljala le ureditev, ki je predlagatelju taksne oprostitve nalagala predložitev podatkov o premoženjskem stanju družinskih članov. Zahteva, da stranka, ki prosi sodišče, naj jo oprosti predpisane taksne obveznosti, sama predloži podatke, ki so potrebni za odločitev, pa po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja nesorazmernega posega v njene pravice.

7. Po obrazloženem v pritožbi uveljavljani razlogi niso podani. Ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa po drugem odstavku 350. člena ZPP kršitev ni zaznalo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).