Jedro

Začasna odredba iz 32. člena ZUS-1 je sredstvo za preprečitev nastanka škodljivih posledic spornega pravnega razmerja, to je razmerja, ki je predmet spora med tožečo in toženo stranko, ki ga obravnava sodišče. Zato je mogoče z njo začasno urediti le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe odloči. Zahteva, naj se uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, pomeni tudi, da mora med njim in posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo, obstajati neposredna zveza.

Morebiten ukrep, ki se nanaša na odklop vode za kmetijsko stanovanjski objekt kot celote, namreč ni predmet v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe. Pritožnik pa z ničimer ne pojasni, zakaj je za uporabo kmetijsko stanovanjskega objekta ključna priključitev obravnavanega prizidka (letne kuhinje) na vodo oziroma, kako naj bi prepoved priključitve prizidka na vodovod, ovirala uporabo preostalega dela objekta.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe z dne 27. 10. 2023 (I. točka izreka), odločitev o stroških postopka pa pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Gre za drugi predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga je tožnik podal v tem upravnem sporu. Prvega, ki ga je vložil skupaj s tožbo, je Upravno sodišče zavrnilo s sklepom z dne 23. 10. 2023. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je Upravno sodišče presodilo, da tožnik ni verjetno izkazal težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Namerna preselitev v objekt, kjer je že prej znano, da nima komunalnih priključkov (kar se posledično jasno izraža v nižji kvaliteti bivanja), ne šteje za resno škodo, ki bi tožnika pomembno prizadela, in tudi ni posledica izpodbijane upravne odločbe, ampak njegovega ravnanja. Da težko popravljiva škoda ni niti zatrjevana premoženjska škoda zaradi opustitve namakanja vrta, je Upravno sodišče že pravnomočno odločilo s sklepom z dne 23. 10. 2023. 3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) zoper I. točko izreka navedenega sklepa vlaga pritožbo, v kateri Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zadevo vrne Upravnemu sodišču, da opravi nov postopek, ali da kar samo izda začasno odredbo in dovoli priključitev stanovanjsko – kmetijskega objekta na parcelah 93, 96 in 19, vse k. o. ..., na predpisano komunalno infrastrukturo (voda, elektrika, cesta, kanalizacija). Navaja, da mu težko popravljiva škoda nastaja zato, ker ne more uporabljati svojega objekta z uporabnim dovoljenjem, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, ker je ta izklopljen iz vodovodnega omrežja, in ker lahko okolica zaradi pomanjkanja vode propade. Meni, da mu toženka in Upravno sodišče odrekata ustavno zagotovljeno pravico do pitne vode, in opozarja, da je treba upoštevati formalno pravičnost, da se bistveno enake subjekte in bistveno enake življenjske primere obravnava enako. S tem naj bi bila tesno povezana vsebinska pravičnost, po kateri naj bi imela oseba s pravnomočnim uporabnim dovoljenjem in stalnim prebivališčem v objektu tam tudi pravico do pitne vode. Upravnemu sodišču očita, da se ni opredelilo do zatrjevane neprizadetosti javnega interesa.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče na tožnikov predlog odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Tožnik lahko predlaga tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (tretji odstavek 32. člena ZUS-1). V obravnavanem primeru je pritožnik predlagal, naj sodišče odloči o dovolitvi začasne priključitve stanovanjsko kmetijskega objekta na predpisano komunalno infrastrukturo.

7. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožnik (pravilni) presoji Upravnega sodišča, da gre v delu, v katerem kot težko popravljivo škodo ponovno uveljavlja možnost propada vrta zaradi pomanjkanja vode, za pravnomočno razsojeno stvar, konkretizirano ne nasprotuje. V pritožbi navaja le, da se s tem ne strinja in vztraja, da je z navedenim izkazal težko popravljivo škodo, pri čemer pa spregleda, da izpodbijana odločitev ne temelji na presoji, da z navedenim ni verjetno izkazal težko popravljive škode, ampak na ugotovitvi, da je Upravno sodišče o tem že pravnomočno razsodilo s sklepom z dne 23. 10. 2023. 8. Vrhovno sodišče nadalje poudarja, da je osnovni namen začasne odredbe zagotovitev učinkovitosti sodnega varstva. To ne bi moglo doseči namena, če osebi, ki to sodno varstvo zahteva, že med postopkom nastanejo težko popravljive škodljive posledice oziroma ji med sodnim postopkom ni omogočeno, da prepreči ravnanje, ki bi izničilo morebitni poznejši uspeh v postopku.1 Začasna odredba iz 32. člena ZUS-1 je torej sredstvo za preprečitev nastanka škodljivih posledic spornega pravnega razmerja, to je razmerja, ki je predmet spora med tožečo in toženo stranko, ki ga obravnava sodišče. Zato je mogoče z njo začasno urediti le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe odloči. Zahteva, naj se uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, pomeni tudi, da mora med njim in posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo, obstajati neposredna zveza.2

9. Upravno sodišče je izdajo začasne odredbe zavrnilo na podlagi ugotovitve, da škoda, ki jo pritožnik navaja, ni neposredna posledica ukrepa odstranitve prizidka, ampak pritožnikovega večletnega zavestnega ravnanja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in njegovega ravnanja po izdaji izpodbijane določbe. Pritožnik tem ugotovitvam ne ugovarja, s pritožbenimi navedbami ponavlja trditve o nastanku škode zaradi odklopa vode in s tem nemožnosti uporabe objekta z uporabnim dovoljenjem, v katerem ima prijavljeno stalno prebivališče. 10. V tem upravnem sporu je pritožnik tožbo vložil zoper upravno odločbo, s katero mu je toženka v 1. točki izreka naložila odstranitev prizidka tlorisnih dimenzij 4,45 x 4,7 m, etažnosti P, ob SZ fasadi kmetijsko stanovanjskega objekta na parc. št. 93 in 19, obe k. o. ..., in vzpostavitev stanja, določenega v gradbenem dovoljenju. V 3. točki izreka je za nedovoljen objekt iz 1. točke izreka odredila še posebne prepovedi, med njimi izvedbo komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. Z izpodbijano odločbo torej ni bil odrejen odklop vode, temveč prepoved priključitve. Poleg tega se sporna odreditev prepovedi izvedbe komunalnih priključkov na javno infrastrukturo nanaša (samo) na objekt iz 1. točke izreka izpodbijanega upravnega akta, to je na zgoraj opisani prizidek (ki je po pritožnikovih navedbah v predlogu za izdajo začasne odredbe letna kuhinja) in ne na pritožnikov kmetijsko stanovanjski objekt v delu, ki to ni. Prepoved, določena v izpodbijani upravni odločbi, se torej ne nanaša na pritožnikov kmetijsko stanovanjski objekt v delu, ki ni sporni prizidek, kar jasno izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa.

11. Pogoj nevarnosti nastanka težko popravljive škode je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča3 izpolnjen, če tožniku nastanek take škode neposredno preti in jo je začasno mogoče odvrniti le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano ureditvijo stanja. Pritožnikove navedbe o uporabnem dovoljenju in o stalnem prebivališču v kmetijsko stanovanjskem objektu pa same po sebi, tudi če bi ta dejstva nastala pred izdajo izpodbijane določbe, ne izkazujejo nastanka škode, ki naj bi nastala zaradi prepovedi priključitve obravnavanega prizidka (tj. letne kuhinje) na komunalno infrastrukturo. Morebiten ukrep, ki se nanaša na odklop vode za kmetijsko stanovanjski objekt kot celote, namreč ni predmet v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe. Pritožnik pa z ničimer ne pojasni, zakaj je za uporabo kmetijsko stanovanjskega objekta ključna priključitev obravnavanega prizidka (letne kuhinje) na vodo oziroma, kako naj bi prepoved priključitve prizidka na vodovod, ovirala uporabo preostalega dela objekta.4 Zgolj sklicevanje na pravico do pitne vode iz 70.a člena Ustave in na načelo enakosti pred zakonom iz drugega dostavka 14. člena Ustave, pa ne more utemeljiti sklepa o nastanku zatrjevane škode.

12. Po navedenem torej pritožnik s pritožbenimi ugovori ni uspel omajati presoje Upravnega sodišča, da ni izkazal težko popravljive škode, ki je pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe.

13. Ker težko popravljiva škoda kot prvi pogoj za izdajo začasne odredbe ni izkazana, se Upravnemu sodišču do prizadetosti javne koristi, ki se upošteva le v primeru, da je slednja verjetno izkazana, ni bilo treba opredeljevati.5 To je v 31. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pritožniku že pojasnilo tudi sodišče prve stopnje.

14. Ker pritožba zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

1 M. Dobravec Jalen, v: M. Dobravec Jalen in drugi, Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 212. 2 Tako sklep Vrhovnega sodišča I Up 218/2023 z dne 31. 8. 2023 (9. točka obrazložitve in v njej citirana sodna praksa). 3 Glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 217/2023 z dne 24. 8. 2023 (9. točka obrazložitve), I Up 219/2023 z dne 23. 8. 2023 (9. točka obrazložitve), I Up 152/2023 z dne 5. 7. 2023 (8. točka obrazložitve) in v njih citirano sodno prakso. 4 Kot izhaja iz 12. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, pritožnik v novem predlogu navaja, da je po pridobljenem uporabnem dovoljenju prebivališče prijavil v stavbi, ki je zdaj ne more uporabljati, in da sporna letna kuhinja, o kateri teče predmetni upravni spor, ne glede na njeno opredelitev, ne bi smela ovirati uporabe objekta z uporabnim dovoljenjem. 5 Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 219/2023 z dne 23. 8. 2023 (17. točka obrazložitve).