Up-292/96

17. 2. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku preizkusa ustavne pritožbe I. L. iz N. pri K., ki ga zastopa R. K., odvetnik v R. na seji senata dne 17. februarja 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba I. L. zoper odredbo o hišni preiskavi Okrožnega sodišča v Kranju št. Kpd 195/96 z dne 7. 10. 1996 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik z ustavno pritožbo z dne 22. 10. 1996 izpodbija v izreku tega sklepa navedeno odredbo o hišni preiskavi. V ustavni pritožbi navaja, da je bila hišna preiskava nepotrebna in absurdna, saj se je dokumentacija, zasežena pri hišni preiskavi (projekti in nekaj disket), nahajala pri njem legalno. Zatrjuje kršitev 2. člena Ustave in navaja, da so mu bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine iz 25. člena (pravica do pravnega sredstva) in 49. člena Ustave (svoboda dela).

2.Kršitev načela pravne države pritožnik obrazloži z ugotovitvijo, da odredba o hišni preiskavi ne vsebuje bistvenega elementa, to je navedbe predmetov, ki se iščejo. Kršitev 25. člena Ustave pritožnik utemeljuje z navedbo, da je napadena odredba brez pravnega pouka. Kršitev 49. člena Ustave pa je po njegovem mnenju podana, ker je zaradi nezakonite odredbe o hišni preiskavi in zasega projektov ogrožena njegova eksistenca, saj ne more dokončati dela, za katerega se je zavezal s pogodbo.

3.Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče odloči o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, saj naj bi bila z izvršitvijo napadene odredbe "bistveno ogrožena njegova materialna eksistenca in v posledici preživljanje njegovih otrok". Predlaga tudi, da Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme in razpiše javno obravnavo, nato pa izpodbijano odredbo odpravi in "izreče", da listin, pridobljenih na podlagi izvršitve izpodbijane odredbe, "sodišče ne more šteti kot dokaz v eventuelnem kazenskem postopku".

4.Dne 28. 1. 1997 je pritožnik zaprosil za prednostno obravnavo ustavne pritožbe, svoj predlog pa obrazložil z domnevo, da so bili projekti, zaseženi v hišni preiskavi, izročeni ovaditelju in zatrjevanjem, da hudo trpi zaradi negativne predstavitve v radijski oddaji. Dne 30. 1. 1997 je ustavni pritožbi priložil fotokopijo članka v zvezi z izpodbijano odredbo.

5.Ustava v šesti alinei prvega odstavka 160. člena določa, da Ustavno sodišče odloča o ustavnih pritožbah zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti, v tretjem odstavku istega člena pa dopušča odločitev o ustavni pritožbi le, če je izčrpano pravno varstvo, kolikor zakon ne določa drugače. V skladu s tem ustavnim pooblastilom je Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) v 51. členu predpisal, da se lahko vloži ustavna pritožba šele, ko so izčrpana vsa (redna in izredna) pravna sredstva.

6.Izjema od tega načela je določena v drugem odstavku tega člena, ki dopušča vložitev ustavne pritožbe pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, vendar le, če sta izpolnjena sledeča pogoja: da je zatrjevana kršitev očitna in da bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. Sprejeto je torej načelo, da Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (prvi odstavek 1. člena ZUstS) odloča o ustavni pritožbi le, če zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin niso bile odpravljene pri sodiščih splošne pristojnosti na podlagi odločanja o vloženih rednih in izrednih pravnih sredstvih.

7.V obravnavanem primeru pritožnik zatrjuje kršitev 2. člena, 25. člena in 49. člena Ustave, ki naj bi bile storjene z neutemeljeno odreditvijo hišne preiskave s strani dežurnega preiskovalnega sodnika. Ustava v 36. členu določa, da je stanovanje nedotakljivo. Proti volji stanovalca pa se sme vztopiti v stanovanje le na podlagi sodne odločbe. V konkretnem primeru je bila sodna odločba izdana, odrejena preiskava opravljena in zaseženi predmeti, ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku. Ti dokazi bodo v nadaljnem postopku predmet dokazne presoje sodišča. Pri tem bo sodišče vezano na prvi odstavek 15. člena Ustave, ki določa, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave. Četrti odstavek 15. člena Ustave pa zagotavlja sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravico do odprave posledic njihove kršitve. Na podlagi citirane ustavne določbe ima pritožnik pravico do sodnega varstva njegovih ustavnih pravic, ki naj bi mu bile kršene z odredbo o hišni preiskavi.

8.Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 72/98 in 6/99 - v nadaljevanju: ZKP) pa v zvezi z odpravo posledic kršitve ustavnih pravic v kazenskem postopku še posebej določa, da sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Kršitev tega načela predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka (8. točka prvega odstavka 371. člena ZKP). S tem je ZKP uveljavil pravilo ekskluzije dokazov, pridobljenih s kršitvijo človekovih pravic.

9.Zoper odredbo o hišni preiskavi ZKP sicer ne predvideva posebne pritožbe, vendar to ne pomeni, da pritožnik ne bi imel možnosti v nadaljnjem postopku odredbi nasprotovati in uveljavljati, da je sodišče uporabilo dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (npr. v pritožbi zoper uvedbo preiskave, v ugovoru zoper obtožnico, na glavni obravnavi ali v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje). V primerih, ko zatrjevana neustavnost ne posega v sam potek kazenskega postopka oziroma ne vpliva na njegov izid, pa lahko pritožnik protipravnost ravnanja preiskovalnega sodnika ali policije uveljavlja v civilnem postopku z zahtevkom za povrnitev materialne ali nematerialne škode. Glede na navedeno Ustavno sodišče zaključuje, da je procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS za vložitev ustavne pritožbe zoper odredbo o hišni preiskavi izpolnjena šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper sodbo oziroma drugo odločbo, s katero se postopek konča.

10.Na podlagi opravljenih poizvedb pri Okrožnem sodišču v Kranju, Ustavno sodišče ugotavlja, da je bila zoper pritožnika uvedena preiskava zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj po prvem odstavku 244. člena in prvem odstavku 245. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94: KZ). Ker je v konkretnem primeru zadeva še v fazi preiskave, procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana, saj zoper izpodbijano odredbo ni izčrpana niti redna pravna pot, kar je pogoj za morebitno uporabo določbe drugega odstavka 51. člena ZUstS, ki dopušča izjemno odločanje Ustavnega sodišča pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev.

Ker je pritožnik vložil ustavno pritožbo preuranjeno, torej pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk in člana sodnik dr. Zvonko Fišer in sodnica dr. Miroslava Geč - Korošec.

dr. Mirjam Škrk