Jedro

Strošek za plačilo izvedenke je nastal, ko je sodišče prejelo izvedensko mnenje in je izvedenka priglasila nagrado ter stroške. Drugi odstavek 11. člena ZBPP govori o nastalih stroških, zato sodišče dejstva, da založitev dodatnega predujma še ni bila izvedena, ne more upoštevati in ga tudi pravilno ni upoštevala toženka. Ker je torej strošek za plačilo izvedenskega mnenja nastal pred vložitvijo prošnje, toženka ni imela podlage, da bi prošnji tožnice na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP ugodila.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (toženka) je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker jo je vložila dne 2. 9. 2015, kar je po nastanku stroška, ki je nastal v pravni zadevi P 373/2014 za izdelano izvedensko mnenje dr. A.A. s stroškovnikom, ki ga je sodišče prejelo 21. 7. 2015. Svojo odločitev je organ utemeljil na drugem odstavku 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

2. Tožnica v tožbi navaja, da vodi zoper A. pravdni postopek zaradi plačila odškodnine, kjer je bilo potrebno plačati stroške izvedenca. Za izvedenca ji je že bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, z odločbo Bpp 92/2015 z dne 9. 3. 2015 za plačilo izvedenca medicinske stroke ter nadalje Bpp 313/2015 z dne 7. 7. 2015 za plačilo predujma 52,20 EUR. Tožnici je bila dejansko brezplačna pravna pomoč za plačilo izvedencev že dodeljena, zato je odločitev toženke v izpodbijani odločbi nerazumljiva, ker gre le za dodatne stroške v zvezi z delom izvedencev. Iz samega sklepa P 373/2014 z dne 21. 8. 2015 pa tudi izhaja, da naj tožnica založi dodatni predujem ali predloži odločbo za BPP, pri čemer pa je sodišče ni pozvalo k založitvi predujma pred izdelavo mnenja. Tudi plačilo stroškov za izvedenca še ni bilo izvedeno, saj se plačilo izvede šele v 45 dneh od izdaje sklepa P 373/2014 z dne 21. 8. 2015, torej do vložitve prošnje 2. 9. 2015 še ni potekel rok za plačilo. Ne glede na vse pa je pomembno, da je sodišče za stroške za izvedenko tožnico pozvalo, da predloži novo odločbo o BPP. Tožnica izpolnjuje vsebinski in finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in ji prizna stroške postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP, ki jo je organ utemeljil na drugem odstavku 11. člena ZBPP. Med strankama je sporno, ali je organ glede na dejansko stanje v zadevi določbo pravilno uporabil. 6. Upravičenec lahko zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka (npr. ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče) (prvi odstavek 11. člena ZBPP). Vendar pa iz določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP izhaja, da dodeljena BPP zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

7. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je za toženko relevantno, da je tožnica prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložila 2. 9. 2015, za založitev predujma za nagrado in stroške izvedenke dr. A.A. v višini 708,97 EUR, v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. P 137/2014. Iz sklepa z dne 21. 8. 2015 v tej pravdni zadevi pa izhaja, da je izvedenka dr. A.A. že izdelala pisno izvedensko mnenje ter ga dne 21. 7. 2015 predložila sodišču skupaj s priglasitvijo nagrade in stroškovnikom. S tem sklepom je sodišče v 1. točki izreka izvedenki za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in nadomestilo v skupnem znesku 531,30 EUR, povečano za 22 % DDV, v 2. točki izreka pa pozvalo tožnico, da v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa založi dodatni predujem za nagrado in stroške izvedenke v višini 708,97 EUR oz. sodišču dostavi novo odločbo o BPP. Glede na navedeno časovnico nastanka stroška in vloženo prošnjo toženka meni, da bi bila dodelitev v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena ZBPP. Sodišče s toženko soglaša, da so zgolj navedena dejstva, ki jih je navedla v izpodbijani odločbi, v obravnavani zadevi pravno relevantna.

8. Tožnica se neupravičeno sklicuje na dodeljeno BPP v zadevah Bpp 92/2015 z dne 9. 3. 2015 in Bpp 313/2015 z dne 7. 7. 2015. Kljub dejstvu, da je bil na njuni podlagi poravnan strošek za izvedenca v isti pravdni zadevi (za drugega izvedenca, kot je sama tožnica v teh zadevah predlagala), gre v obravnavani zadevi za nov zahtevek, o katerem je organ odločal (v smislu prvega odstavka 11. člena ZBPP).

9. Tožnica kot nerelevantno tudi uveljavlja, da je sodišče v pravdni zadevi P 337/2014 ni pozvalo k založitvi predujma oz. predložitvi odločbe za BPP pred izdelavo mnenja. Kolikor s tem tožnica uveljavlja nepravilnosti v pravdnem postopku v zvezi z založitvijo predujma, kot določa 153. člen ZPP, bi morala to uveljaviti v pravdnem postopku. Taka nepravilnost, tudi kolikor bi bila podana, pa ne more biti podlaga za ugoditev tožničini zahtevi za BPP.

10. Tudi ni pravno relevantno dejstvo v zvezi z drugim odstavkom 11. člena ZBPP, da je Okrajno sodišče v Kopru v sklepu P 337/2014 z dne 21. 8. 2015 tožnico pozvalo (2. točka izreka), da predloži novo odločbo o BPP.

11. Enako tudi, da plačilo stroškov za izvedenko, za katero je tožnica zaprosila za BPP, še ni bilo izvedeno, saj je strošek za plačilo izvedenke nastal, ko je sodišče v pravdni zadevi P 137/2014 izvedensko mnenje prejelo in je izvedenka priglasila nagrado in stroške. Drugi odstavek 11. člena ZBPP govori o nastalih stroških, zato sodišče dejstva, da založitev dodatnega predujma še ni bila izvedena, ne more upoštevati in ga tudi pravilno ni upoštevala toženka. Ker je torej strošek za plačilo izvedenskega mnenja nastal pred vložitvijo prošnje, toženka ni imela podlage, da bi prošnji tožnice na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP ugodila. Da za že nastale stroške pravne pomoči ni mogoče odobriti BPP, izhaja tudi iz sodne prakse VS RS (glej sodbo X Ips 296/2014 in I Up 1701/2006).

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.