Jedro

Opis dejanja je najpomembnejša sestavina zahteve za preiskavo. Z njim se določi okvir, v katerem bo potekala preiskava. Opis dejanja kot preteklega dogodka, ki je predmet preiskave, mora biti konkreten in jasen, saj je le tako obdolžencu omogočena učinkovita obramba.

Izrek

Pritožba zagovornikov obdolženega PR se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

: Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom uvedlo preiskavo zoper obdolženega PR v smeri kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 3. odst. 261. člena KZ.

Zoper sklep so se pritožili obdolženčevi zagovorniki zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter napačne uporabe materialnega prava, s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zahtevo za preiskavo zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb obdolženčevih zagovornikov sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in utemeljena. V skladu z določbo 3. odst. 168. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je potrebno v zahtevi za preiskavo med drugim navesti opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja. Opis dejanja je najpomembnejša sestavina zahteve za preiskavo. Z njim se določi okvir, v katerem bo potekala preiskava. Opis dejanja kot preteklega dogodka, ki je predmet preiskave, mora biti konkreten in jasen, saj je le tako obdolžencu omogočena učinkovita obramba. Po oceni pritožbenega sodišča opis dejanja v predmetni zahtevi za uvedbo preiskave dosega navedeni normativ, saj je dovolj jasen in konkretiziran in tudi vsebuje vsa tista odločilna dejstva, ki pomenijo konkretizacijo abstraktnih zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. Tako ni moč pritrditi stališču obrambe, da iz opisa dejanja v zahtevi za preiskavo ni moč razbrati, s čem naj bi obdolženi zlorabil svoj položaj ter, da je obdolženec kot župan Občine T že po Zakonu o lokalni samoupravi predstavljal in zastopal Občino T in je kot tak lahko podpisoval pogodbe, sporazume in potrdila v imenu Občine T tako, da po mnenju obrambe obdolženi ni zlorabil svojega uradnega položaja. Izrabitev uradnega položaja je namreč v tem, da uradna oseba kot storilec kaznivega dejanja po 3. odst. 261. člena KZ opravi določeno dejanje v okviru pooblastil, ki jih ima, toda ne v tisti smeri, kot izhaja iz namena posameznih uradnih dejanj, temveč z namenom pridobitve premoženjske koristi (zase ali za drugo osebo). Namen uradnega dejanja je razviden iz predpisov, ki urejajo položaj ali organizacijo, kjer uradna oseba dela, ter smotru, zaradi katerih ta organ ali organizacija deluje. Ko storilec torej opravi določeno uradno dejanje, je to formalno gledano sicer v skladu z delom oziroma nalogami, ki jih ima, vendar pa bi moral z opravljanjem tega dejanja imeti cilj, ki je opredeljen v omenjenem smotru organa oziroma organizacije, storilec pa nasprotno drugačen cilj, namreč pridobitev protipravne premoženjske koristi. Protipravna premoženjska korist, ki jo skuša doseči oziroma jo doseže storilec, je tista, ki je storilec ali druga oseba ob pravilnem ravnanju uradne osebe ne bi mogel dobiti. V obravnavani zadevi pa je obdolženec dejansko v skladu s pooblastili, ki jih je imel v kritičnem času kot župan Občine T izpolnil potrdilo o izpolnitvi predmetnega sporazuma, sklenjenega med družbo A iz Avstrije in Občino T in v zvezi s tem naj bi tudi prejel ček oziroma denar v višini 40.000,00 EUR, vendar je pri tem zasledoval pridobitniški namen, saj iz spisovnega gradiva izhaja, da obdolženec naj tega denarja ne bi položil na račun Občine T, temveč ga je obdržal zase, torej ravnal v nasprotju s cilji in smotri Občine T, s čemer je izkazana očitana izrabitev uradnega položaja.

V skladu z določilom 1. odst. 167. člena Zakona o kazenskem postopku se preiskava začne zoper določeno osebo, če je utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje. Utemeljen sum je podan, če je stopnja verjetnosti, da je osumljenec oziroma obdolženec storil kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storil. Utemeljen sum je podan, ko sum izhaja iz konkretnih dejstev, podatkov in dokazov. Utemeljen sum torej pomeni visoko stopnjo artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Tudi po oceni pritožbenega sodišča predloženo spisovno gradivo ponuja zadostno podlago za utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje tudi navedlo konkretna dejstva, dokaze in podatke, iz katerih izhaja utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Pravilnih in dovolj argumentiranih zaključkov prvostopenjskega sodišča o utemeljenem sumu pa ne more izpodbiti pritožbena navedba, da iz spisovnega gradiva oziroma konkretno predmetnega sporazuma ni povsem jasno, da bo gospodarska družba A iz Avstrije znesek 40.000,00 EUR nakazala prav Občini T. Preizkus izpodbijane sodne odločbe, ki ga je sodišče v mejah iz 5. odst. 402. člena ZKP opravilo po uradni dolžnosti, ni pokazal nepravilnosti. Glede na vse navedeno je bilo potrebno pritožbo obdolženčevih zagovornikov zavrniti kot neutemeljeno.