Jedro

Z izpodbijanim sklepom je toženka (le) razveljavila javni razpis, z njim pa ni posegla v sklepe, s katerimi je bilo vlogam tožnikov ugodeno in jim dodeljena sredstva. Ti sklepi z izpodbijanim sklepom niso bili odpravljeni ali razveljavljeni. Izpodbijani sklep zato ne spreminja pravnega položaja tožnikov. Prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ob izdaji izpodbijanega sklepa je torej ostala pravna situacija tožnikov nespremenjena. Posledično zato izpodbijani sklep ne predstavlja akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za javno upravo na podlagi 106. i člena Zakona o javnih financah (ZJF) razveljavilo (spremenjen) Javni razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na tem področju, Ur. l. RS, št. 34/23 in 82/23.

Povzetek bistvenih strank v upravnem sporu

2.Tožniki se z izpodbijano odločitvijo ne strinjajo in vlagajo tožbo. Sodišču predlagajo, naj ugotovi, da je izpodbijani sklep nezakonit, naj izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži povrnitev njihovih stroškov postopka. Podrejeno sodišču predlagajo, naj ugotovi, da je toženka z izpodbijanim sklepom kršila njihovi pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS) in pravico do zasebne lastnine iz 33. člena URS, naj izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži povrnitev njihovih stroškov postopka. V tožbi glede njene dopustnosti v bistvenem zatrjujejo, da so seznanjeni s prakso naslovnega sodišča, da akt o razveljavitvi javnega razpisa ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu po 2. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ali po drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Vendar pa v konkretnem primeru temu ni tako, saj so s sklepi o izbiri pravice že pridobili, izpodbijani sklep pa jim te pravice jemlje. Ker je bil javni razpis razveljavljen, na njegovi podlagi sredstev ne morejo prejeti. Ocenjujejo, da izpodbijani sklep predstavlja sklep iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1. Objavljen je bil v Uradnem listu Republike Slovenije in se nanaša na določen krog oseb. Toženka posebnih sklepov o razveljavitvi sklepov o izbiri ni izdala. Izpodbijani sklep po njihovem mnenju neposredno posega v njihov pravni položaj in pridobljene pravice. Tožniki zatrjujejo, da izkazujejo pravni interes za ugotovitveno in izpodbojno tožbo. Glede kvaziupravnega spora po 4. členu ZUS-1 navajajo, da se z izpodbijanim sklepom posega v njihovi navedeni ustavni pravici, drugo pravno varstvo pa ni zagotovljeno. Menijo, da tudi za tožbo v kvaziupravnem sporu izkazujejo pravni interes.

3.Toženka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj tožbo zavrže oziroma podrejeno, zavrne. Glede njene dopustnosti v bistvenem navaja, da izpodbijani sklep ni upravni akt po 2. členu ZUS-1. Z njim ni odločila o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov. Gre za odločitev procesne narave. Izpodbijani sklep tudi ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Z njim postopek o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan. Toženka dalje dodaja, da z izpodbijanim sklepom ni posegla v ustavne pravice tožnikov iz 22. in 23. člena URS, saj imajo ti možnost sodnega varstva glede pravnomočnega sklepa o izbiri pred pristojnim sodiščem. Trdi, da do posega v pridobljene pravice ni prišlo. Sklep o izbiri po njeni oceni predstavlja le obvestilo o izbiri in možnost sklenitve pogodbe o dodelitvi sredstev.

4.Tožniki v pripravljalni vlogi z dne 20. 8. 2024 (med drugim) nasprotujejo stališčem toženke glede dopustnosti tožbe in vztrajajo pri svojih navedbah, ki jih v bistvenem ponavljajo z dodatnimi argumenti.

K I. točki izreka

5.Tožba ni dovoljena.

6.Sodišče mora pri predhodnem preizkusu tožbe preveriti, ali ni podan kateri od razlogov za zavrženje tožbe iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na te razloge mora paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

Glede izpodbojne tožbe

7.Po določbah prvega odstavka 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Določba drugega odstavka istega člena opredeljuje upravni akt kot upravno odločbo in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1). Poleg tega se lahko po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

8.V obravnavani zadevi tožniki izpodbijajo sklep, s katerim je toženka razveljavila (spremenjen) Javni razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na tem področju. Zatrjujejo, da so s pravnomočnimi sklepi o izbiri pravice na podlagi tega javnega razpisa že pridobili, z njegovo razveljavitvijo pa se jim te pravice odvzema. Zato ocenjujejo, da izpodbijani sklep predstavlja akt, izdan v obliki predpisa, s katerim se urejajo posamična razmerja, torej akt iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1.

9.Sodišče najprej meni, da pogoj, da določba predpisa ureja posamično razmerje (tožba po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1), po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pomeni, da mora imeti določba pravno naravo upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, ki je javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, oziroma da neposredno posega v pravni položaj osebe in v ta namen ni treba izdati posebnega upravnega akta.

10.Dalje sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep glede na vsebino sprejete odločitve (tudi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije) ne pomeni odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov. Z izpodbijanim sklepom je toženka (le) razveljavila navedeni javni razpis, z njim pa ni posegla v sklepe, s katerimi je bilo vlogam tožnikov ugodeno in jim dodeljena sredstva. Ti sklepi z izpodbijanim sklepom niso bili odpravljeni ali razveljavljeni. Izpodbijani sklep zato ne spreminja pravnega položaja tožnikov. Prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ob izdaji izpodbijanega sklepa je torej ostala pravna situacija tožnikov nespremenjena. Posledično zato izpodbijani sklep ne predstavlja akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Izpodbijani sklep pa tudi ni drug akt iz druge povedi prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj zakon tega ne določa. Opisano pomeni, da izpodbijani sklep tudi ne pomeni akta iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1.

11.Ker glede na predstavljeno z izpodbijanim sklepom ni bilo poseženo v pravico ali pravno varovan interes tožnikov, ta sklep tudi ne more predstavljati sklepa, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1). Tudi v tem primeru je namreč za dopustnost upravnega spora bistvena presoja, ali so izpolnjene vse procesne predpostavke, torej odsotnost vseh razlogov iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

12.Ker glede na predstavljeno izpodbijani sklep ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče izpodbojno tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

Glede tožbe po 4. členu ZUS-1

13.Po določbi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Da bi bilo tako tožbo mogoče obravnavati, morajo biti izpolnjene vse splošne zakonske procesne predpostavke (36. člen ZUS-1), poleg tega pa tudi posebne procesne predpostavke, ki izhajajo iz besedila 4. člena ZUS-1.

14.V obravnavani zadevi tožniki podrejeno vlagajo tožbo tudi po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 ter zatrjujejo kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen URS) in pravice do zasebne lastnine (33. člen URS). Vendar pa, kot je sodišče že presodilo v 10. točki te obrazložitve, z izpodbijanim sklepom toženka ni posegla v pravni položaj tožnikov. Ta je ostal nespremenjen. To pomeni, da izpodbijani sklep očitno ne posega v pravice tožnikov ali v njihove neposredne, na zakon oprte osebne koristi (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Tožba po 4. členu ZUS-1 pa je namenjena ravno varstvu pred akti in dejanji, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine.

15.Glede na navedeno je moralo sodišče, ker izpodbijani sklep očitno ne posega v pravice tožnikov ali njihove neposredne, na zakon oprte osebne koristi, tožbo po 4. členu ZUS-1 na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavreči.

16.Ob ugotovitvi, da je vložena tožba nedovoljena (že iz navedenih razlogov), se sodišče do (drugih) tožbenih navedb ni opredeljevalo, tožbo pa je moglo obravnavati le formalno.

K II. točki izreka

17.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri (med drugim) v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Glej sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I Up 212/2023 z dne 18. 10. 2023.

2Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I Up 122/2003 z dne 5. 2. 2003, sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi X Ips 94/2008 z dne 19. 1. 2011 in sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I U 1408/2019 z dne 19. 9. 2019.

3Te sklepe so tožniki sodišču tudi predložili ter se nahajajo na A8, A9, A10, A11, A12 in A13.

4V 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

5Glej sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I Up 81/2022 z dne 13. 7. 2022.

6Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I Up 200/2021 z dne 25. 10. 2021.

7V 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.