Jedro

Razlogi za nasprotno izvršbo so določeni v 67. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, postopek pa v 68. čl. ZIZ. Med te razloge ni mogoče uvrstiti obravnavanega primera, ko je dolžnik med izvršilnim postopkom, čeprav zaradi tega postopka prostovoljno nekaj plačal, zato bo moralo sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo obravnavati kot tožbo za neupravičeno pridobitev in ne ugotavljati ali so podani razlogi za nasprotno izvršbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, zato se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo tožeče stranke, s katero je ta zahtevala vrnitev zneska 187.059,00 SIT s pp iz naslova neupravičene pridobitve zavrglo. O stroških postopka pa je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženim strankam povrniti pravdne stroške v znesku 106.375,20 SIT v 15-tih dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.7.2005 do plačila.

Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi zatrjuje, da je izpodbijani sklep nerazumljiv, saj izrek nasprotuje razlogom iz obrazložitve, poleg tega pa tudi, da je obrazložitev nerazumljiva, saj si nasprotuje sama sebi. Sodišče prve stopnje je v izreku sklepa odločilo, da se tožba tožeče stranke po glavnem in podrejenem tožbenem zahtevku zavrže. V obrazložitvi pa po opisu poteka dokaznega postopka ter navedbi dokazov ugotovi, da je tožbeni zahtevek delno utemeljen. V kolikor je sodišče ugotovilo, da je potrebno tožbeni zahtevek iz procesnih razlogov zavreči, potem je nesmiselno, da se je spuščalo v materialno presojo. Sodišče zaključuje, da je bilo glede na določila 2. in 3. odst. 67.čl. ZIZ potrebno tožbo zavreči, ker objektivni rok za vložitev nasprotne izvršbe še ni potekel, kar je po mnenju pritožbe napačno, kajti že davno pred vložitvijo tožbe, je potekel trimesečni subjektivni rok. Prav tako je tudi napačna odločitev sodišča prve stopnje, da gre za situacijo iz 2. odst. 189. čl. ZIZ, ki določa, da dokler pravda teče, ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama in če taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže. V konkretnem primeru pa nikakor ne gre za isti primer, saj gre za različne postopke.

Pritožba je utemeljena.

Tudi pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo tožeče stranke, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, kajti izrek sklepa je v nasprotju z obrazložitvijo, saj je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke po glavnem in podrejenem tožbenem zahtevku zavrglo, v obrazložitvi pa je povedalo, da je tožbeni zahtevek delno utemeljen. Tudi obrazložitev sklepa je sama s seboj v nasprotju, saj je sodišče prve stopnje obrazložilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen in je tožbo zavrglo zato, ker je ta po 3. odst. 67. čl.ZIZ preuranjena oz. da gre po 2. odst. 189. čl. ZPP za litispendenco z izvršilnim postopkom. Ker je torej odločitev sodišča prve stopnje obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, je zato pritožbeno sodišče skladno z določbo 1. odst. 354. čl. ZPP sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pri tem je potrebno sodišče prve stopnje opozoriti, da je materialnopravna podlaga spora neupravičena pridobitev po 190. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) in da v predmetni zadevi ne gre za nasprotno izvršbo, ki je pravno sredstvo proti nezakonitim posledicam izvršbe. Razlogi za nasprotno izvršbo so namreč določeni v 67. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, postopek pa v 68. čl. ZIZ. Po mnenju pritožbenega sodišča med te razloge ni mogoče uvrstiti obravnavanega primera, ko je dolžnik med izvršilnim postopkom, čeprav zaradi tega postopka prostovoljno nekaj plačal, zato bo moralo sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo obravnavati kot tožbo za neupravičeno pridobitev in ne ugotavljati ali so podani razlogi za nasprotno izvršbo. Po presoji dokazov, ki jih je izvedlo, bo moralo odločati o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).