5. 9. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Studio da Vinci, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa direktorica Neva Prevc, in Neve Prevc, Trebnje, na seji 5. septembra 2024

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 128. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 133/23) in za oceno ustavnosti in zakonitosti 15. člena in Priloge 1 Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22) ter Pravilnika o enostavnih komunikacijskih objektih in vzdrževanju komunikacijskih objektov (Uradni list RS, št. 77/13) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnici izpodbijata v izreku tega sklepa navedene akte. Člen 128 Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ-1) in 15. člen Uredbe o razvrščanju objektov (v nadaljevanju Uredba) naj bi bila v neskladju z 2. členom in drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker naj bi omogočala, da se v upravnih postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, ki se ponovijo zaradi odprave upravnega akta v upravnem sporu, odloča na podlagi neveljavnih predpisov, ki niso usklajeni z veljavnimi tehničnimi standardi. V Prilogi 1 Uredbe naj bi bilo pooblastilo za razvrščanje objektov preneseno na drug podzakonski predpis. S tem pa naj bi Priloga 1 Uredbe področje razvrščanja objektov urejala brez zakonske podlage v GZ-1. Pravilnik o enostavnih komunikacijskih objektih in vzdrževanju komunikacijskih objektov (v nadaljevanju Pravilnik) naj bi komunikacijske objekte razvrščal v nasprotju z GZ-1.

2.Prva pobudnica zatrjuje, da ima pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih predpisov, ker je bilo na podlagi izpodbijanih predpisov izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, ki bo zgrajen v bližini stavbe, ki jo upravlja. Druga pobudnica je lastnica zemljišča, na katerem leži stavba, ki jo upravlja prva pobudnica.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Člen 128 GZ-1, 15. člen Uredbe in Priloga 1 Uredbe ne učinkujejo neposredno. Pobudnici sami zatrjujeta, da so izpodbijani akti pravna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta. Prva pobudnica ima v navedenem upravnem postopku položaj stranske udeleženke. Druga pobudnica pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih predpisov utemeljuje z lastništvom zemljišča, ki leži v bližini nameravane gradnje. Če druga pobudnica meni, da izdano gradbeno dovoljenje posega v njene pravice ali pravne koristi bi lahko, tako kot prva pobudnica, zahtevala položaj stranske udeleženke v postopku. Zoper odločbo, izdano v upravnem postopku, imajo tudi stranski udeleženci pravico vložiti pritožbo (prvi odstavek 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – ZUP) in tožbo v upravnem sporu (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, 109/12 in 49/23 – v nadaljevanju ZUS-1). V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepih Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) in št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v citiranih sklepih, pobudnici ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 128. člena GZ-1 ter ustavnosti in zakonitosti 15. člena Uredbe in Priloge 1 Uredbe. Zato je Ustavno sodišče njuno pobudo v tem delu zavrglo.

5.Pravilnik v času vložitve pobude ni več veljal. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti. Pobudnici pravni interes za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika utemeljita s tem, da je bil Pravilnik pravna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta. Kot že izhaja iz te obrazložitve, lahko pobudnici, ko imata položaj stranske udeleženke v upravnem postopku, zoper izdano gradbeno dovoljenje vložita pritožbi in tudi tožbi v upravnem sporu.

6.Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je prenehal veljati že pred vložitvijo pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnici ne izkazujeta pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika. Zato je Ustavno sodišče zavrglo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik