Jedro

Ker tožena stranka s tožbo zahteva odpravo pozivov na delo z utemeljitvijo, da delovno mesto ne ustreza invalidnosti III.

kategorije, zoper tovrstne odredbe pa ni predvideno pravno varstvo, ker s samim pozivom na delo delavčeve pravice niso kršene, ni podana verjetnost terjatve za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se zadržalo izvajanje tega poziva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, ki je zahtevala, da se zadrži izvajanje poziva na delo z dne 7.2.2006 št. 126/2006 in poziva z dne 9.2.2006 št. 136/2006, ki ju je tožena stranka izdala tožniku in s katerima se ga poziva na dela in naloge učitelja klavirja in korepetitorja, začasna odredba pa naj bi veljala do pravnomočne odločbe v tej pravdi.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in izda predlagano začasno odredbo. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo napačno odločitev. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa za izdajo začasne odredbe je razvidno, da zoper odredbe delodajalca, med katere je šteti tudi poziva tožene stranke v obravnavani zadevi, nima tožnik nobenega pravnega sredstva. Poleg tega pa naj tožnik ne bi izkazal verjetnosti obstoja terjatve, ker naj bi bil trenutno na bolniškem staležu, ker ni podpisal pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delo in ni pričel delati na neustreznem delu. S takšnim stališčem se tožeča stranka ne strinja. Sodišče je ravnalo nekorektno, ker bi moralo o začasni odredbi odločiti v treh dneh, vendar je ta rok prekoračilo in je o predlogu, vloženem dne 24.2.2006, odločilo šele 8.3.2006. Tožnik je prejel izpodbijana poziva na delo, ki sta predmet tega postopka in začasne odredbe, iz katerih izrecno izhaja, da se ga razporeja na dela in naloge "učitelja klavirja in korepetitorja", čeprav navedenih del in nalog ni sposoben opravljati. Posledica poziva na delo je nastop dela tožnika na navedenih delih. Tožnik se je na poziv moral odzvati in je dejansko pričel opravljati navedena dela dne 20.2.2006. Zato se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, zaradi česar je od 24.2.2006 dalje v bolniškem staležu. Ko se bo njegovo zdravstveno stanje izboljšalo, bo spet primoran delati na neustreznih delih, posledice pa bodo lahko nepopravljive - novo poslabšanje zdravstvenega stanja tožnika. V dopolnitvi pritožbe tožnik navaja, da bi moralo sodišče izdati začasno odredbo, ker mu grozi nastanek težko nadomestljive škode. Moral bi biti razporejen na delo učitelja orgel in klavirja skladno s pogodbo o zaposlitvi z dne 15.3.1993, na neustrezno delovno mesto pa ga tožena stranka ne bi smela razporejati.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti.

Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev ustrezno obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče z razlogi izpodbijanega sklepa strinja, saj je sodišče prve stopnje ob pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. V zvezi s pritožbenimi navedbami tožeče stranke pa poudarja naslednje: Odločitev sodišča prve stopnje, da terjatev ni verjetno izkazana in da že iz tega razloga niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98 do 16/2004), je pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da listin tožene stranke - t.j. pozivov na delo z dne 7.2. in

9.2.2006 - ni mogoče izpodbijati s tožbo na sodišču, kar pomeni, da sodnega varstva, kot ga tožnik zahteva s tožbo, ni mogoče uveljavljati. To izhaja iz določb Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 42/2002), zlasti iz 204. člena tega zakona, ki vsebuje določbe o uveljavljanju in varstvu pravic, obveznosti in odgovornosti in delovnega razmerja. Tožeča stranka v obravnavanem individualnem delovnem sporu s tožbo zahteva odpravo pozivov na delo z dne 7.2.2006 ter 9.2.2006, s tem v zvezi pa zahteva izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se izvajanje pozivov na dela in naloge učitelja klavirja in korepetitorja zadržalo. V ZDR ni predvideno sodno varstvo zoper tovrstne odredbe oz. pozive delodajalca na delo. S samim pozivom na delo tožnikove pravice še niso kršene. Poziva ni mogoče razumeti kot odločitev o "razporeditvi" tožnika na drugo, neustrezno delo, saj instituta razporejanja delavca na delo ZDR ne pozna več.

Ker tožeča stranka glede na vsebino tožbenega zahtevka, ki ga uveljavlja v tem individualnem delovnem sporu, ni izkazala za verjetno, da terjatev obstoji ali da ji bo nastala, že prvi zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe iz 1. odstavka 272. člena ZIZ ni izpolnjen. Zato je prvostopenjsko sodišče sprejelo pravilno odločitev, pritožbene navedbe pa so neutemeljene.

Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče pripominja, da mora tožena stranka v skladu z veljavnimi predpisi realizirati pravnomočne sodne odločbe, zlasti sodbo DSS Ljubljana, izdano v socialnem sporu v zadevi Ps 1750/99, potrjeno s sodbo VDSS opr.

št. Psp 765/2005, s katero je bila odpravljena odločba ZPIZ z dne

2.12.1998 v zvezi z odločbo z dne 5.8.1999, poleg tega pa je bilo ugotovljeno, da predlagano delo "korepetitor in učitelj klavirja" ni drugo ustrezno delo. Pri tem pa mora upoštevati tudi dokončno odločbo ZPIZ z dne 28.1.1999, s katero je tožniku priznana pravica do "razporeditve" oz. zaposlitve na drugem ustreznem delu učitelja, kjer ni prekomernih glasovnih obremenitev (stalno in glasno forsirano govorjenje) s polnim delovnim časom.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. členom ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.