Jedro

Izvršilno sodišče se ni dolžno in upravičeno spuščati v vprašanje obstoja oziroma spornosti ali nespornosti terjatve, za katero upnik trdi, da jo ima dolžnik proti svojemu dolžniku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem prvem odstavku I. točke izreka spremeni tako, da se ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 06. 05. 2011, in sicer glede dovolitve izvršbe z rubežem terjatve dolžnika, ki jo ima do Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Kranju iz naslova sredstev na sodnem depozitu št. 600035 pri tem sodišču, zavrne.

II. Dolžnik je dolžan upniku povrniti njegove pritožbene stroške v znesku 917,68 EUR, v roku 8 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika z dne 16. 05. 2011 delno ugodilo in sklep o izvršbi z novim izvršilnim sredstvom, opr. št. Ig 2002/00323 z dne 06. 05. 2011, po uradni dolžnosti razveljavilo glede dovolitve izvršbe z rubežem terjatve dolžnika, ki jo ima do Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Kranju iz naslova sredstev na sodnem depozitu št. 600035 pri tem sodišču, ter upnikov predlog z dne 02. 07. 2010 v tem delu zavrnilo; ugovor dolžnika pa je v ostalem delu zavrnilo (1. točka izreka) izvršbo z rubežem terjatve dolžnika do njegovega dolžnika OT, ki jo ima na podlagi dokončne odločbe davčnega organa št. DT-47111-50/2002-104 (0704-06) z dne 14. 04. 2010 pa je ustavilo (2. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del 1. točke izreka sklepa se je pravočasno po svojih pooblaščencih pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v 1. točki izreka spremeni tako, da zavrne dolžnikov ugovor ter dolžniku naloži povrnitev upnikovih stroškov za odgovor na ugovor in pritožbenih stroškov. Uvodoma pojasnjuje, da v predmetnem postopku izterjuje terjatev, ki predstavlja stroške stečajnega postopka, o čemer se je pritožbeno sodišče že izreklo. Nadalje navaja, da je sodišče zmotno po uradni dolžnosti preverjalo, ali je podan ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, saj se drugi odstavek 55. člena ZIZ nanaša le na tiste omejitve, ki jih določa drugi odstavek 32. člena ZIZ, v konkretnem primeru 5. točka drugega odstavka 32. člena ZIZ. Niti ZIZ niti drug zakon glede terjatve dolžnika do Okrožnega sodišča v Kranju iz naslova sodnega depozita št. 600035 (sedaj 600037) ne določa nobene omejitve. Sodišče je kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP), zato so poizvedbe sodišča pri Okrožnem sodišču v Kranju nezakonite, kar je vplivalo na pravilnost sklepa. Dejstvo, da predmet ni v pravnem prometu, je tudi sicer izjema od splošnega načela, da je v pravnem prometu vse, kar od njega ni izvzeto s predpisom. Sodišče je tudi zmotno ugotovilo, da naj dolžnik ne bi mogel prosto razpolagati s spornimi denarnimi sredstvi, ki tvorijo stečajno maso dolžnika in mu tudi pripadajo. Med strankama izvršilnega postopka sploh ni bilo sporno, da ta sredstva pripadajo dolžniku, četudi je dolžnik svoja denarna sredstva pustil na računu Okrožnega sodišča v Kranju, ki na nobeni pravni podlagi nima pravice do spornih sredstev in tudi ne pravice z njimi samostojno razpolagati. Okrožno sodišče v Kranju je v pojasnilu z dne 14. 11. 2011 navedlo, da gre pri spornih denarnih sredstvih za „redni polog“, vendar sklepa, ki ga zahteva Sodni red, Okrožno sodišče v Kranju po upnikovem vedenju ni izdalo, in je že zato denarna sredstva, ki jih na svojem računu hrani za dolžnika, dolžno vrniti dolžniku oziroma ima dolžnik terjatev za vrnitev teh sredstev, Okrožno sodišče v Kranju pa je dolžnikov dolžnik. Četudi je sodni polog zakonit, pa je jasno, da je izvršba nanj dovoljena (glej 374. člen Sodnega reda). Četudi drži, da se plačila s sodnega depozita vršijo le po odredbi sodnika, to še ne pomeni, da dolžnik s temi sredstvi ne more razpolagati. Dolžnik (pravilno: upnik) je v sodni spis s svojo zahtevo za odpravo nepravilnosti z dne 08. 09. 2011 že predložil dokazila o nasprotnem. Sodišče predloženih dokazil ni upoštevalo in upnika tudi ni pozvalo, da se izjavi o pojasnilu Okrožnega sodišča v Kranju, s čimer je kršilo tudi njegovo pravico do obravnavanja pred sodiščem, zato upnik šele v pritožbi prvič navaja odločilna dejstva in prilaga dokaze o tem, da lahko dolžnik prosto razpolaga z denarnimi sredstvi na sodnem depozitu št. 600035 (sedaj 600037). Priložene listine dokazujejo, da dolžnik s pomočjo Okrožnega sodišča v Kranju plačuje svoje obveznosti, ki so strošek stečajnega postopka, torej obveznosti iste kakovosti, kot je upnikova. Tako je neresnično, pa tudi irelevantno, da naj bi imel sodni depozit št. 600035 (sedaj 600037) funkcijo v zvezi z upravljanjem celotne stečajne mase. Prav tako je irelevantno sklicevanje sodišča na drugi odstavek 97. člena ZPPSL/89. Prilaga dokaze. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena dolžniku, vendar ta nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem ugodilnem delu 1. točke izreka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V tej zadevi je bilo že pravnomočno ugotovljeno, da upnik izterjuje terjatev, glede poplačila katere je, čeprav nad dolžnikom teče stečajni postopek, zoper dolžnika mogoče dovoliti prisilno izvršbo (oziroma nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom). Izvršba pa je načeloma možna oziroma dopustna na vse dolžnikovo premoženje, če z zakonom ni določeno drugače (glej 32. člen ZIZ).

7. Ko sodišče prve stopnje na upnikov predlog izda sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, lahko v skladu z drugim odstavkom 55. člena ZIZ pri odločanju o ugovoru zoper tak sklep pri razlogih iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ po uradni dolžnosti pazi le na to, ali je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu (primerjaj drugi odstavek 32. člena ZIZ, zlasti njegovo 5. točko, ki določa, da predmet izvršbe ne morejo biti druge stvari in pravice (terjatve), za katere tako določa zakon).

8. Kot pravilno ugotavlja pritožnik, v zvezi s terjatvijo, za katero je upnik v predlogih za nadaljevanje izvršbe z dne 22. 06. 2009 in z dne 02. 07. 2010 trdil, da jo ima dolžnik do Okrožnega sodišča v Kranju iz naslova sredstev na sodnem depozitu št. 600035 (potrditvah upnika sedaj 600037), noben zakon ne določa tovrstne omejitve. Zato sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za to, da je ob odločanju o dolžnikovem ugovoru po uradni dolžnosti poseglo v sklep z dne 06. 05. 2011, s katerim je dovolilo izvršbo z rubežem omenjene terjatve. Prav tako sodišče ni imelo nobene podlage za ugotavljanje obstoja oziroma resničnosti (in smiselno tudi izterljivosti) zatrjevane terjatve. Posledično pa so tudi vse pritožbene navedbe in dokazi o tem v tej fazi postopka pravno nepomembni.

9. V skladu s 104. členom ZIZ se izvršba na denarno terjatev, ki jo ima dolžnik proti svojemu dolžniku, opravi z rubežem in prenosom terjatve na upnika (v izterjavo ali namesto plačila). Sodišče najprej izda sklep o rubežu terjatve (107. člen ZIZ). Po pravnomočnosti sklepa o rubežu terjatve pa sodišče izda še sklep o prenosu zarubljene terjatve na upnika, če upnik to sploh (pravilno) predlaga (primerjaj drugi in tretji odstavek 104. člena ZIZ ter 114. člen ZIZ in naslednji), in po vročitvi tega sklepa upniku je izvršilni postopek (kar se tiče tega sredstva izvršbe) končan. Vendar s sklepom o rubežu terjatve (niti s sklepom o prenosu terjatve) ni vsebinsko odločeno o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika. S sklepom o rubežu terjatve je zatrjevanemu dolžnikovemu dolžniku le prepovedano poravnati zarubljeno terjatev upniku, to je dolžniku. Upnik z rubežem terjatve dolžnika proti njegovemu dolžniku (in prenosom le-te) nasproti dolžnikovemu dolžniku ne pridobi izvršilnega naslova. Zato dolžnikov dolžnik zoper sklep o rubežu terjatve, za katero upnik trdi da obstoji, niti nima pravice do pritožbe (četrti odstavek 107. člena ZIZ), ampak lahko ugovore proti upniku ustrezno uveljavlja v morebitnih nadaljnjih postopkih po prenosu terjatve (če do njega pride).

10. Iz navedenega torej izhaja, da se izvršilno sodišče na noben način ni dolžno in upravičeno spuščati v vprašanje obstoja te terjatve oziroma njene spornosti ali nespornosti, in sicer niti ob odločanju o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe z rubežem zatrjevane terjatve dolžnika zoper dolžnikovega dolžnika, še manj pa po uradni dolžnosti ob odločanju o ugovoru zoper sklep o rubežu te terjatve (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je torej izpodbijano odločitev neutemeljeno oprlo na pojasnilo Okrožnega sodišča v Kranju (kot zatrjevanega dolžnikovega dolžnika) z dne 14. 11. 2011. 11. V kolikor pa pritožnik zatrjuje in izkazuje, da Okrožno sodišče v Kranju kot dolžnikov dolžnik ravna v nasprotju s sklepom o rubežu terjatve, pa to za rešitev obravnavane pritožbe ni pravno pomembno, zato se višje sodišče do tega ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Glede na vse navedeno je višje sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi upnika ugodilo in sklep v izpodbijanem prvem odstavku I. točke izreka spremenilo tako, da se ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 06. 05. 2011, in sicer glede dovolitve izvršbe z rubežem terjatve dolžnika, ki jo ima do Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Kranju iz naslova sredstev na sodnem depozitu št. 600035 pri tem sodišču, zavrne.

13. Višje sodišče je odločilo tudi o pritožbenih stroških (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Priglašene stroške upnika je odmerilo na podlagi stroškovnika, Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ-E). Višje sodišče upniku za sestavo pritožbe ni priznalo zahtevanih 1600 točk, ampak 1500 točk (6. točka tar. št. 27 OT v zvezi s tar. št. 18 OT), povečano za 20% DDV, kar ob upoštevanju odvetniške točke v višini 0,459 EUR znese 826,20 EUR. Iz naslova materialnih stroškov pa mu je priznalo 2% od 1000 točk ter 1% od nadaljnjih 500 točk (tretji odstavek 13. člena OT), kar znese 11,48 EUR, in ne zahtevanih 2% od priglašene nagrade v višini 1600 točk. Upnik je prav tako upravičen do povrnitve plačane sodne takse za pritožbo v višini 80,00 EUR (četrti odstavek 75. člena ZIZ-E). Ker je upnik s pritožbo v celoti uspel, mu je torej dolžnik dolžan povrniti njegove pritožbene stroške v znesku 917,68 EUR, v roku 8 dni od prejema tega sklepa.