Jedro

Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.

Skladno z 52. členom ZUS-1 se lahko nova dejstva upoštevajo v upravnem sporu le, če so obstajala v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta.

Na splošno vprašanje, ki od Vrhovnega sodišča dejansko zahteva, da poda nasvet, kateri postopek naj revident izbere za uveljavljanje svojih interesov, Vrhovno sodišče ni dolžno odgovoriti.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, št. DT 4210-32578/2011 08-153-12 z dne 4. 10. 2012. Z njo je bila v obnovljenem postopku odpravljena odločba istega organa (št. DT 01-7328-0 z dne 16. 9. 2010) o odmeri dohodnine za leto 2009 ter odmerjena dohodnina za leto 2009 v znesku 34.901,23 EUR, v plačilo pa naložena razlika med odmerjeno dohodnino in plačanimi akontacijami dohodnine in doplačilom dohodnine po prvi odmerni odločbi, v višini 7.346,40 EUR. Pri novi odmeri dohodnine je davčni organ upošteval gradbena obrtna dela, ki jih je brez računov in brez plačila izvajal V., d. d. Tožena stranka je pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnila kot neutemeljeno z odločbo, št. DT 499-01-455/2012 z dne 20. 9. 2013. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje revidentki pojasnilo, da so vsi dogodki na katerih utemeljuje nepravilnost in protizakonitost odmere davčne obveznosti, nastali po izdaji izpodbijane odločbe, takšna dejstva pa so v upravnem sporu neupoštevna.

3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revidentka vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizijo utemeljuje z bistvenimi kršitvami določb postopka v upravnem sporu in zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dovoli, nato pa reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugotovi, da tožeči stranki ni nastala dodatna obveznost iz naslova dohodnine za leto 2009, in obnovljeni postopek odmere dohodnine za leto 2009 ustavi, podredno pa, naj prekine postopek odločanja o tej pritožbi ter na podlagi 156. člena Ustave in 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), saj v ZDavP-2 obstoji neustavna pravna praznina, še podredno pa, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži v plačilo vse stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 3. 2014).

7. Revidentka v reviziji izpostavlja dve vprašanji, in sicer: (1.) „Ali naknadna sprememba podlage pravnega posla iz neodplačne v odplačno vpliva na obdavčitev takšnega pravnega posla?“ in (2.) „Ali lahko davčni zavezanec zaradi odpadle podlage zahteva odpravo odmerne odločbe in vračilo plačanega davka od drugih dohodkov, določenih v 105. členu Zakona o dohodnini?“.

8. Prvo vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi. Skladno z 52. členom ZUS-1 se lahko nova dejstva upoštevajo v upravnem sporu le, če so obstajala v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta.(1) Revidentkino vprašanje pa temelji na dejstvih, ki so nastala več let po izdaji odločbe davčnega organa. Ne glede na rezultat presoje pomena zatrjevanih dejstev na davčno obremenitev revidentke, se ta v predmetnem postopku ne bo mogel uporabiti.

9. Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost in pravilnost izpodbijane davčne odločbe glede na dejstva, ki so obstajala v času odločanja davčnega organa, torej pri njeni izdaji. Zatrjevana kasnejša dejstva iz razloga, navedenega že v 8. točki tega sklepa, ne vplivajo na presojo zakonitosti in pravilnosti izdane odločbe. Revidentka je torej z njimi utemeljevala tezo, da takšna odločba sploh ne bi smela biti izdana, ni pa z njimi izpodbijala že izdane dokončne in pravnomočne odločbe v novem postopku, na kar pa se nanaša njeno vprašanje.

10. Tudi drugo izpostavljeno pravno vprašanje ni pravno pomembno za obravnavano zadevo, saj se nanjo sploh ne nanaša. Gre za splošno vprašanje, ki od Vrhovnega sodišča dejansko zahteva, naj revidentki da nasvet, kateri postopek naj izbere za uveljavljanje svojih interesov. Na takšno vprašanje Vrhovno sodišče ni dolžno odgovoriti, nenazadnje pa bi z odgovorom nanj lahko tudi prejudiciralo odločitev v morebitnem nadaljnjem postopku. Iz enakega razloga tudi vprašanje ustavnosti veljavne ureditve možnosti izpodbijanja dohodninskih odločb po ZDavP-2 ni upoštevno.

11. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je moralo Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavreči na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).