Jedro

Vračilo prejete brezplačne pravne pomoči je po določbah 48. člena vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Pri tem od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ni dopustno terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je bilo tožeči stranki naloženo, da povrne Republiki Sloveniji stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 2.690,16 EUR. V obrazložitvi organ za brezplačno pravno pomoč svojo odločitev utemeljuje na določbi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter ugotovitvi, da na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, oddelka v Slovenj Gradcu, št. Pd 81/2009 z dne 10. 2. 2011 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Pdp 380/2011 z dne 29. 6. 2011 izhaja, da sta toženi stranki dolžni tožeči stranki nerazdelno plačati odškodnino v znesku 21.470,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 1. 2008 in stroške postopka v skupni višini 3.691,63 EUR. Zavarovalnica A. je dne 11. 10. 2012 poravnala 3.224,03 EUR pravdnih stroškov, odvetnik upravičenca do BPP pa je preostanek pravdnih stroškov in odškodnine, zaradi omejene zavarovalne vsote, pravočasno priglasil v stečajni postopek zoper prvotoženo stranko, kjer je bila priznana kot prednostna terjatev v višini 3.545,57 EUR in kot navadna terjatev v višini 2.066,39 EUR. Upravičenec dodeljene brezplačne pravne pomoči je zavezanec za povrnitev razlike v izplačanih stroških v skupni višini 2.690,13 EUR.

Tožeča stranka v laični tožbi smiselno izpodbija citirani sklep iz razloga, ker zaradi bolezni in brezposelnosti ter skrbi za mladoletno hčer ni sposobna vrniti navedenega zneska. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožeča stranka vložila več prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki so ji bile odobrene, tako za zastopanje pred sodiščem, kot za kritje stroškov izvedenca. Tožena stranka je bila zavezana povrniti del stroškov in jih je delno tudi nakazala. Tožeča stranka je prejela odškodnino, torej denarna sredstva in je bila pozvana na plačilo dne 21. 11. 2011, hkrati pa je v stečajni postopek priglasila neizplačan del terjatve vključno z nepovrnjenim delom stroškov postopka. Ne ZBPP niti Zakon o izvrševanju proračunov RS za leti 2013 in 2014 ne dajeta podlage za odpis terjatve dolžnika. Glede na navedeno organ za BPP predlaga, da se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi med strankama ni sporno dejansko stanje ugotovljeno v razlogih izpodbijanega sklepa. Tako ni spora o višini izplačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči (5.914,18 EUR), kot tudi ni spora o višini odškodnine, ki je bila v delovnem sporu prisojena tožeči stranki (21.470,84 EUR). Sporno tudi ni, da je drugotožena tožena stranka v delovnem sporu del stroškov, ki jih je bila dolžna povrniti delno tudi nakazala (3.691,63 EUR) in da je bila tožeči stranki izplačana odškodnina v znesku 17.925,47 EUR z obrestmi v višini 6.321,89 EUR, razlika v odškodnini in stroških pa ji je bila v stečajnem postopku (zoper prvotoženo stranko v citiranem delovnem sporu) priznana kot prednostna (3.545,57 EUR) oziroma navadna terjatev (2.066,39 EUR).

Na tej dejanski podlagi je zato izpodbijana odločitev, temelječa na določbah prvega odstavka 48. člena ZBPP pravilna in zakonita. Po določbi prvega odstavka 48. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku delno ali v celoti uspel in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje ali dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oz. tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Gre torej za institut, ki zagotavlja dostop do sodišča tudi socialno šibkim strankam in ni namenjen za pokrivanje stroškov postopka socialno šibkim osebam, ne glede na izid postopka, kot smiselno izhaja iz tožbenih navedb. Vračilo je po določbah 48. člena vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Pri tem od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ni dopustno terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Po določbi 48. člena ZBPP se torej izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči vračajo iz dohodka oz. premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Tudi v primeru, če tožeča stranka ne bi imela dodeljene brezplačne pravne pomoči, bi namreč morala trpeti tudi svoje stroške postopka, do povrnitve katerih glede na uspeh v pravdi ni upravičena. Že organ za BPP pa je tožeči stranki pravilno pojasnil, da niti ZBPP niti kakšen drug predpis ne daje podlage za odpis stroškov, ki so bili izplačani v postopku odobrene brezplačne pravne pomoči. Sodišče je glede na povedano tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).