Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) je v postopku pred nižjima sodiščema uveljavljala stvarnopravno varstvo dejanske etažne lastnine.

2. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep in sodbo. S sklepom je dopustilo spremembo tožbe z dne 1. 6. 2020, s sodbo pa je ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnin: - posameznega dela št. 2, stavba 6280 k. o. ..., v izmeri 51,5 m2, do celote 1/1, - solastnica skupnih prostorov z oznako posamezni del št. 3, stavba 6280 k. o. ..., v izmeri 39,1 m2, do deleža 2916/10000, - solastnica zemljišča pod stavbo 6280, k. o. ..., doslej ID znak parcelab0000 0000/20, sedaj z oznako ID znak 0000 0000/38, do deleža 2916/10000, kot izhaja iz Elaborata za evidentiranje stavbe na podlagi sodnih postopkov - 1 z dne 15. 4. 2020 in Elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov z dne 15. 4. 2020, ki sta sestavni del sodbe. Odločilo je o stroških postopka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke (v nadelavanju toženka) zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Odločilo je o pritožbenih stroških. Presodilo je, da so pogoji za tožničino priposestvovanje spornega dela nepremičnine izpolnjeni. Zaradi neizvedbe ustreznih vpisov (ustanovitve etažne lastnine) zemljiškoknjižno stanje ni odražalo resničnega dejanskega stanja. Tožnica se kljub prizadevanjem ni uspela vknjižiti v zemljiško knjigo. Tako prodajalec kot kupci drugega stanovanja v hiši so ji vseskozi priznavali, da je lastnica spornega stanovanja s pripadajočimi skupnimi deli. Zahtevek je postavljen skladno s prvim odstavkom 105. člena Stvarnopravnega zakonika. V tem postopku ne gre za ugotavljanje pogojev za nastanek etažne lastnine, pač pa za v naravi že razdeljeno stavbo.

4. Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: (1) Ali je za ugotovitev dejstva ali v konkretnem primeru gre za dejansko etažno lastnino potrebno ugotoviti ali nepremičnina izpolnjuje tehnične in pravne pogoje, da se lahko vzpostavi (prava) etažna lastnina; (2) Ali je pravno možno vzpostaviti etažno lastnino na vmesni vrstni hiši, ki je po kogentni določbi 2. člena SZ-1 enostanovanjska stavba, pri kateri celotna stavba predstavlja eno stanovanje po določbi 3. člena SZ-1 in s tem obiti zakon in gradbeno dovoljenje, izdano za enostanovanjsko stavbo; (3) Ali se lahko v postopku stvarnopravnega varstva dejanske etažne lastnine na posameznem delu v pravdnem postopku hkrati odloči tudi o vzpostavitvi etažne lastnine na celotni stavbi; (4) Ali je sodna odločba, s katero se ugotovi lastninska pravica v korist posameznega lastnika pri posameznem delu ter solastnina v korist imenoma navedenega etažnega lastnika na skupnih delih in solastnina v korist imenoma navedenega etažnega lastnika na zemljišču pod stavbo, pri čemer se sklicuje na geodetske elaborate, ki so sestavni del sodbe, primerna in ustrezna pravna podlaga za sodno ustanovitev etažne lastnine; (5) Ali je potrebno v primeru, da se odloča o vzpostavitvi etažne lastnine v pravdnem postopku, najprej ugotoviti ali je elaborat primerna strokovna podlaga za vzpostavitev etažne lastnine (kot je to predvideno v nepravdnem postopku); (6) Ali je pravilno stališče sodišča, da je tožnica tudi od uveljavitve ZZK dalje v dobri veri, čeprav je vedela, da ni vknjižena in čeprav bi morala vedeti, da se lastninska pravica pridobi z vknjižbo in ne s pogodbo; (7) Ali je bila lahko tožnica dobroverna v času veljavnosti ZTLR, ki ni omogočal priposestvovanja dela nepremičnine; (8) Ali je pravilno stališče sodišča, da bi morala tožena stranka o javni dražbi v izvršilnem postopku obvestiti tožnico in zakaj bi morala to storiti in ali je lahko to vplivalo na njeno dobrovernost, glede na to da so dražbe javno objavljene in se šteje, da so vsi z njimi seznanjeni; (9) Ali je pravilno stališče sodišča, da bi morala tožena stranka v času, ko je bila še mladoletna, stara 13 let, vedeti za pomen tožbe, ki jo je vložila pooblaščenka njene matere in ali je vsebina tožbe lahko vplivala na njeno dobrovernost; (10) Ali pri konkretizaciji načela prepovedi zlorabe pravic zadostuje, da sodišče ugotovi splošno prepoved zlorabe pravice, ki temelji na objektivnih merilih, neodvisnih od subjektove krivde?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).