28. 2. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Franca Bartolja iz Jablana pri Mirni peči, ki ga zastopa Borut Škerlj, odvetnik v Novem mestu, na seji dne 28. februarja 2002

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 72. in 75. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76 in 29/86) se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Pobudnik izkaže svoj pravni interes s tem, da mu je sodišče pravnomočno zavrglo tožbo z odškodninskim zahtevkom zaradi škode, povzročene po divjadi, ker ni v celoti izčrpal izvensodnega postopka, ki ga določata izpodbijana člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (v nadaljevanju ZVGLD).

2.Da je pot do oškodovanja za škodo od divjadi urejena drugače, kot je za večino škodnih primerov določal Zakon o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR, zdaj Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 33/01 - OZ), je po mnenju pobudnika v neskladju z ustavnim načelom enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena), pri čemer šteje, da so oškodovanci te vrste diskriminirani v primerjavi z oškodovanci iz drugih škodnih primerov. Zatrjuje tudi neskladje med izpodbijanima členoma in 23. členom Ustave (pravica do sodnega varstva).

3.Državni zbor kot nasprotni udeleženec na pobudo ni odgovoril.

B.

4.Izpodbijani 72. člen ZVGLD predpisuje, da določita višino škode, povzročene z divjadjo, oškodovanec in lovska družina oziroma pooblaščeni občinski organ s pisnim sporazumom; če do tega ne pride v 15 dneh, odkar je oškodovanec vložil zahtevo, pa mora ta v 30 dneh, odkar je za škodo izvedel, in v šestih mesecih od njenega nastanka, prijaviti škodo in svojo zahtevo za vrnitev škode za lovstvo pristojnemu občinskemu organu. Člen 75 pa določa, da je treba odškodninsko tožbo za škodo po divjadi vložiti v šestih mesecih od dneva, ko je bila škoda prijavljena občinskemu organu, in v treh letih od njenega nastanka, ter da sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni ravnal po 72. členu ZVGLD.

5.Pobudnik ne izpodbija tega, kako je posebna ureditev izpeljana, temveč samo dejstvo, da je to ožje področje odškodninskega prava urejeno posebej. Očitek, da je to v neskladju z drugim odstavkom 14. člena in s 23. členom Ustave, pa je očitno neutemeljen.

6.Ustavne določbe, da so pred zakonom vsi enaki, ni mogoče razumeti in razlagati tako, da bi zaradi nje smel zakonodajalec vsa področja odškodninskega prava urediti zgolj na en način.

7.Načelo enakosti namreč ne pomeni le, da mora zakonodajalec enake dejanske stanove urejati enako, temveč tudi, da uredi med seboj različne dejanske stanove različno. Tega ne sme početi samovoljno: razlike, na katerih temelji različnost ureditve, morajo biti tehtne, različnost ureditve tem razlikam sorazmerna, ureditev mora ustrezati namenu posebnega urejanja. Očitkov v to smer pobuda niti ne vsebuje. V posebnostih lovske dejavnosti, ki je vsa posebej urejena, in v okoliščinah, ki običajno spremljajo škodo, povzročeno po divjačini (uzakonjena objektivna odgovornost lovske družine oziroma občine; možnost odpravljanja že nastale škode ali odškodovanja na nedenarni način itd.), je zakonodajalec imel očitno dovolj razlogov, da je tudi vprašanja o škodi, odškodninski odgovornosti in odškodninskem postopku posebej uredil. Ni mogoče pritrditi pobudniku, da taka posebna ureditev, ki ni edina v našem pravnem redu (npr. postopek za povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe ali odvzema prostosti v kazenskem postopku, postopek varstva pravic delavcev v delovnem razmerju, postopek za razvezo zakonske zveze), že sama po sebi krši načelo iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

8.Prav tako očitno neutemeljena je pobudnikova trditev, da obveznost predhodnega postopka, predpisanega v izpodbijanem 72. členu ZVGLD, oškodovancu krši pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Nasprotno, iz celotnega besedila 75. člena tega zakona povsem jasno izhaja, da oškodovancu sodno varstvo pripada. Četrti odstavek 75. člena: "Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec predhodno ni vložil prijave pristojnemu organu po 72. členu tega zakona" utrjuje oziroma izpeljuje obveznost predhodnega postopka, nikakor pa ne jemlje sodnega varstva.

9.Pobudnikov odškodninski primer, s katerim dokazuje svoj pravni interes, kaže, da ni poznal posebne ureditve, ki jo zdaj izpodbija. Staro pravno pravilo, da nepoznavanje prava škoduje tistemu, ki ga ne pozna, ne nasprotuje načelom pravne države (2. člen Ustave).

Pobudo je bilo torej treba zavrniti.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam- Lukić ter sodnica in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i c adr. Dragica Wedam-Lukić