Jedro

Res je fizična delitev tista, za katero si mora sodišče prizadevati in ima prednost pred ostalimi načini delitve, vendar pa mora biti tak način delitve dejansko in pravno mogoč.

V nepravdnem postopku delitve solastnine je sodišče na predlog vezano le glede opisa razmerja oziroma stanja, o katerem naj odloči, ne pa tudi glede predlaganega načina ureditve razmerja. Razdružitev solastnine torej lahko opravi tudi na drugačen način od predlaganega, v okviru normativnih pravil, ki jih določa zakon.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se razdružitev nepremičnin ID znak: parcela 0000 5/18 in ID znak: parcela 0000 5/42, ki sta v solastnini predlagateljice A. A. in nasprotne udeleženke B. B., opravi tako, da se citirani nepremičnini proda in se kupnina razdeli med udeleženki v skladu z njunima solastninskima deležema, in sicer na nepremičnini z ID znakom: parcela 0000 5/18, predlagateljici A. A. v deležu do 16/100 in nasprotni udeleženki B. B. v deležu do 84/100, ter na parceli z ID znakom: parcela 0000 5/42, predlagateljici A. A. v deležu do 4/25 in nasprotni udeleženki B. B. v deležu do 21/25 (1. točka izreka). Sklenilo je še, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (2. točka izreka).

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1 v zvezi s 37. členom ZNP2.

2.Navaja, da je sodišče poseglo v njeno pravico do izjave, kršilo procesna jamstva iz 5. člena ZPP in načeli dispozitivnosti in kontradiktornosti ter prekoračilo zahtevek. Predlagala je razdružitev solastnine s fizično delitvijo in vzpostavitvijo etažne lastnine, sodišče pa je odločilo o civilni delitvi brez ustrezne obrazložitve in brez predhodne možnosti predlagateljice, da se o tem izjavi. Če fizična delitev ni mogoča, mora sodišče udeležence na to opozoriti in jim omogočiti izjasnitev o alternativah. Na predlog stranke ni popolnoma vezano, mora pa upoštevati predlagano obliko delitve ali jo obrazloženo zavrniti. Izčrpati mora vse možnosti za fizično delitev, ki ima prednost, šele ko je nedvoumno ugotovljena njena nezmožnost, pa lahko preide na druge oblike. V konkretnem primeru je sodišče enostransko odločilo o civilni delitvi in prezrlo predlog za fizično delitev. S tem je predlagateljici odvzelo možnost izjave o civilni delitvi, ki predstavlja bistveno drugačen način razdružitve solastnine z različnimi pravnimi in ekonomskimi posledicami. Načelo varstva pravic strank nalaga sodišču, da mora stranki dati možnost izjave o vseh pomembnih dejstvih in predlogih, ki lahko vplivajo na odločitev, tudi o načinu delitve, sodišče pa je v konkretnem primeru odločilo o civilni delitvi, ne da bi predlagateljico seznanilo, da fizična delitev ni mogoča, in ne da bi ji omogočilo, da se o tem izjavi in predlaga alternativne rešitve.

2.Sodišče je tudi napačno uporabilo materialno pravo, saj je v delitev vključilo garažo, ki je po izrecni opredelitvi oporoke in sklepa o dedovanju I D 723/2000 z dne 15. 3. 2002 v izključni lasti predlagateljice, kar je sodišču znano in je bilo v postopku večkrat poudarjeno (med drugim tudi v dopisu z dne 7. 11. 2016). Tudi izvedenec je ugotovil, da garaža predstavlja samostojen objekt, ki ga je tudi ločeno ocenil. Ker je garaža v izključni lasti predlagateljice, ne more biti predmet razdružitve solastnine, saj solastnina na garaži sploh ni obstajala.

2.Prav tako je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje. Zanemarilo je ključno dejstvo, da parcelacija pripadajočih zemljišč (5/7, 5/8, 5/22 in 5/1) ni bila zaključena zaradi nesodelovanja nasprotne udeleženke, kar je bilo v postopku večkrat izpostavljeno. Za pravilno delitev solastnine je treba natančno določiti meje in stanje parcel, brez zaključene parcelacije pa sodišče ne more pravilno odločiti o delitvi solastnine.

2.Materialno pravo je bilo napačno uporabljeno tudi zato, ker sodišče ni dalo prednosti fizični delitvi, kot to določa SPZ3. Izvedensko mnenje fizične delitve ne izključuje, izrecno poudarja, da bi bila ob primerni investiciji mogoča in ekonomsko upravičena. Zato ni jasno, zakaj se je sodišče odločilo za manj ugodno rešitev, ki za predlagateljico pomeni bistveno slabši ekonomski položaj. Izvedenec ni primerno analiziral možnosti etažiranja pod pogoji, ki jih predvideva solastninski delež predlagateljice. Sodišče bi moralo podrobneje preučiti možnost etažiranja, zlasti glede na to, da je delež predlagateljice v naravi opredeljen kot prostori v 1. nadstropju v izmeri 32 m2. Res sodba P 470/90 ni vzpostavila etažne lastnine, je pa pomembno izhodišče za odločanje o načinu razdružitve solastnine. Sodišče bi zato moralo temeljito preveriti, ali je kljub slabemu stanju stavbe mogoče vzpostaviti etažno lastnino, ki bi upoštevala v naravi že določene deleže.

2.Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3.Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločalo o razdružitvi nepremičnin ID znak: parcela 0000 5/18 (v solastnini nasprotne udeleženke do 84/100 in predlagateljice do 16/100) in ID znak: parcela 0000 5/42 (v solastnini nasprotne udeleženke do 21/25 in predlagateljice do 4/25).

6.Najprej je kot neutemeljene zavrniti očitke o preuranjenosti sklepa, ker naj še ne bi bila opravljena parcelacija pripadajočih zemljišč. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče postopek iz tega razloga s sklepom z dne 10. 7. 2016 prekinilo in predlagateljico napotilo na postopek parcelacije skladno s sodbo P 1695/2009 z dne 5. 11. 2010. Z uradnim zaznamkom z dne 3. 4. 2023 je po vpogledu v zemljiško knjigo ugotovilo, da je parcelacija opravljena. S tem je predlagateljico seznanilo na naroku 19. 9. 2023, na katerem je sprejelo sklep o nadaljevanju postopka, pri čemer predlagateljica zaključku postopka parcelacije in njeni pravilnosti ni oporekala. Predlagateljičine pritožbene navedbe temeljijo na stanju, kakršno je bilo v letih 2018 in 2019, ko parcelacija zaradi nesodelovanja nasprotne udeleženke res še ni bila končana, s kasneje ugotovljenimi dejstvi o zaključku in izvedbi postopka parcelacije pa se pritožba v ničemer ne sooči. Da je bila parcelacija zaključena, se je ob reševanju pritožbe z vpogledom v zemljiško knjigo in podatke GURS prepričalo tudi pritožbeno sodišče, sodišče prve stopnje pa je postopalo pravilno, ko je s postopkom razdružitve solastnine nadaljevalo.

7.Na podlagi 118. člena ZNP (sedaj 155. člen ZNP-1) sodišče odloči v postopku delitve stvari ali skupnega premoženja, če med solastniki ali skupnimi lastniki ni sporazuma o delitvi. Materialne določbe o delitvi vsebuje SPZ, po katerem se razdružitev solastnega premoženja praviloma opravi s fizično delitvijo (drugi odstavek 70. člena SPZ). Če delitev v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče v skladu s četrtim odstavkom 70. člena SPZ odloči, da se stvar proda in kupnina razdeli (civilna delitev). Na predlog solastnika pa sodišče lahko odloči tudi, da namesto prodaje pripade stvar enemu od solastnikov v celoti, če izplača druge solastnike (peti odstavek 70. člena SPZ). V skladu z navedenimi pravili je sodišče prve stopnje obravnavalo tudi delitev solastnine v predmetnem postopku.

8.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče materialno pravo uporabilo napačno, ker naj ne bi dalo prednosti fizični delitvi. Res je fizična delitev tista, za katero si mora sodišče prizadevati in ima prednost pred ostalimi načini delitve, vendar pa mora biti tak način delitve dejansko in pravno mogoč. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da ta pogoj ni izpolnjen.

9.Iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca gradbene stroke C. C. z dne 27. 1. 2015 izhaja, da sta bili nepremičnini že takrat dotrajani in neprimerni za bivanje, zato je fizično delitev ob upoštevanju solastninskih deležev izvedenec ocenil za ekonomsko neupravičeno. Poudaril je, da bi bilo mogoče nepremičnini uporabljati le ob popolni rekonstrukciji stavbe, pri čemer nobena od udeleženk postopka ni izrazila pripravljenosti do oprave tako obsežnih gradbenih posegov. Zaradi dolgoletne prekinitve postopka zaradi izvedbe parcelacije in ob vztrajanju predlagateljice pri fizični delitvi je sodišče od izvedenca pridobilo še dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 13. 12. 2024. V tem mnenju je izvedenec predlog za fizično delitev v obliki vzpostavitve etažne lastnine še bolj decidirano opredelil za neuresničljiv, saj se je stanje nepremičnin v vmesnem času še bistveno poslabšalo in sta objekta glede na zasnovo, starost in popolno dotrajanost primerna le še za rušitev. Pravočasnih pripomb na mnenje, v katerih bi izrazila nestrinjanje z zaključki izvedenca, predlagateljica kljub vročitvi mnenja v izjavo ni podala, pritožbeno sodišče pa izvedensko mnenje tako kot že sodišče prve stopnje sprejema kot pravilno in strokovno utemeljeno. Pritožbeni navedbi, da naj bi izvedenec tudi v mnenju iz leta 2024 še dopuščal možnost fizične delitve ob primerni investiciji, ni mogoče slediti, saj iz izvedenskega mnenja tak zaključek ne izhaja, sodišče pa je posledično pravilno ugotovilo, da fizična delitev dejansko ni mogoča.

10.Sodišče je nadalje pravilno ugotovilo, da taka delitev ni mogoča niti pravno. Kljub temu, da je solastni del nepremičnine v deležu do 16/100, ki je v lasti predlagateljice, v sklepu o dedovanju I D 723/2000 z dne 15. 3. 2002 v zvezi s popravnim sklepom z dne 4. 12. 2003 ter v sodbi P 470/90 z dne 23. 4. 1993 v naravi opredeljen kot dve sobi v prvem nadstropju s pravico do uporabe skupne kopalnice, predsobe in hodnika ter garaža ob hiši, ni mogoče zaključiti, da je bila s tem solastnina v naravi že razdeljena in da je bila vzpostavljena dejanska etažna lastnina. V navedenih odločbah je bila namreč vzpostavljena solastnina po solastniških deležih, opredelitev prostorov v naravi pa služi le določitvi načina uporabe nepremičnin v solastnini, saj opredeljeni prostori ne predstavljajo zaključene funkcionalne enote, ki bi bila primerna za samostojno uporabo kot posamezni etažni del.

11.Tudi garaža, ki jo kot sporno izpostavlja pritožba, je bila v prej navedenih sodnih odločbah že zajeta oziroma upoštevana v opredelitvi solastninskega deleža na spornih nepremičninah ter v določitvi načina njihove uporabe v naravi. Na nepremičnini ID znak: parcela 0000 5/42, kjer garaža stoji, je namreč predlagateljica vpisana kot solastnica do 4/25 (kar je enako deležu do 16/100 po sklepu o dedovanju in sodbi). Posledično ni mogoče slediti pritožbeni tezi, da je garaža v izključni lasti predlagateljice in da zato ne bi smela biti predmet razdružitve solastnine.

12.Po pojasnjenem je sodišče ob izvedbi ustreznih dokazov opravilo temeljito presojo možnosti fizične delitve nepremičnine in je neutemeljen nasprotni pritožbeni očitek, da je taka presoja izostala oziroma da je predlog za fizično delitev sodišče prezrlo. Materialnopravno pravilno ugotovitev, da fizična delitev z vzpostavitvijo etažne lastnine ni mogoča, je sodišče tudi jasno in obširno obrazložilo, zato sklep ni obremenjen s pritožbeno očitano kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

13.Neutemeljena je pritožbena graja, da je sodišče izpodbijano odločitev sprejelo arbitrarno, ne da bi predlagateljico seznanilo z nezmožnostjo fizične delitve in ne da bi ji omogočilo možnost izjave in predlaganje alternativnih možnosti delitve. Zaključki sodišča o nezmožnosti fizične delitve nepremičnine v bistvenem temeljijo na ugotovitvah izvedenca v izvedenskem mnenju, ki je bilo predlagateljici vročeno v izjavo z možnostjo podaje pripomb (ki je ni izkoristila). Načelo kontradiktornosti je bilo zato v celoti spoštovano in tudi kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ni podana.

14.Slediti tudi ni mogoče očitkom o prekoračitvi zahtevka. V nepravdnem postopku delitve solastnine je sodišče namreč na predlog vezano le glede opisa razmerja oziroma stanja, o katerem naj odloči (prim. 21. člen v zvezi s 119. členom ZNP)5, ne pa tudi glede predlaganega načina ureditve razmerja6. Razdružitev solastnine torej lahko opravi tudi na drugačen način od predlaganega v okviru normativnih pravil, ki jih določa zakon.

15.Ob pravilni ugotovitvi, da primarno predvidena fizična delitev po drugem odstavku 70. člena SPZ ni mogoča, in ob pritožbeno neizpodbijanem zaključku, da ni mogoča niti delitev s prevzemno pravico ene od udeleženk po petem odstavku 70. člena SPZ7, je sodišče pravilno zaključilo, da v poštev pride le še civilna delitev po četrtem odstavku 70. člena SPZ s prodajo nepremičnin in delitvijo kupnine skladno s solastniškimi deleži.

16.Po obrazloženem je pritožba predlagateljice neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

17.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih predlagateljica v pritožbi ni priglasila.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.

2Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s spremembami in dopolnitvami, ki se v predmetnem postopku glede na trenutek vložitve predloga uporablja na podlagi prehodne določbe prvega odstavka 216. člena sedaj veljavnega ZNP-1.

3Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami.

4Prim. npr. VSL Sklep I Cp 774/2021 z dne 29. 9. 2021 in VSL Sklep I Cp 261/2021 z dne 5. 5. 2021.

5Prim. VSL sklep I Cp 3001/2012 z dne 14. 2. 2013, VSL Sklep I Cp 1584/2021 z dne 14. 10. 2021.

6Prim. VSRS Sklep II Ips 84/2023 z dne 19. 7. 2023.

7Predlagateljica je sama pojasnila, da sredstev za izplačilo vrednosti dela nasprotne udeleženke nima, nasprotna udeleženka pa je le na začetku postopka izrazila pripravljenost za odkup deleža predlagateljice, nato pa je bila v postopku popolnoma neodzivna in pasivna ter interesa za pridobitev celotnih nepremičnin po daljši prekinitvi postopka ni več izrazila.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 155, 216, 216/1 Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 21, 118, 119 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 70, 70/2, 70/4, 70/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.